vesolja
Našli vzrok za svetlikanje Rimske ceste
17. 01. 2000 09.27
Po podatkih zadnjih opazovanj satelita FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer), ki raziskuje nebo v oddaljenem ultravijoličnem obsegu valovnih dolžin, povzroča svetljenje Rimske ceste na tisoče eksplozij supernov.
Nova knjiga CZ
17. 12. 1999 08.20
Darilo je izdala Cankarjeva založba, napisal pa ga je jubilant kar sam, pisatelj in dramatik Marjan Tomšič, ki je v borih treh mesecih spravil na papir 60 zgodb, po naključju ali namerno prav toliko, kolikor šteje let. Prah vesolja, zbirko pripovedi, ki so po svoji filozofski srži - modrosti še najbliže pravljicam, je zavestno podnaslovil Zgodbe iz labirinta.
Pod Milenijsko kupolo in daleč naokrog
13. 12. 1999 15.51
Britanci tako ''novoletno'' praznujejo božič, da večini za divje praznovanje prihoda novega leta zmanjka volje, energije in denarja. Letos je drugače, ker prihajata tudi novo stoletje in novo tisočletje.
Trčenja med galaksijami
24. 11. 1999 07.58
Dan potem, ko je prva kitajska vesoljska ladja izvedla uspešen polet, so v ZDA objavili odkritje, do katerega so se z večletnim raziskovanjem s pomočjo ameriško-evropskega vesoljskega teleskopa Hubble dokopali astronomi. Hubble sicer že od prejšnje sobote ne deluje več, ker je v okvari.
30. obletnica ARK Vladimir M. Komarov
18. 11. 1999 21.38
Jutri bo minilo 30 let, odkar so se ljubljanski osnovnošolci na dan pristanka astronavtov Apolla 12 na Luni 19. novembra 1969 odločili ustanoviti svoj klub, življenje pa posvetiti raketam in osvajanju vesolja.
Okvara vesoljskega teleskopa Hubble
17. 11. 1999 18.33
Ameriški vesoljski teleskop Hubble, ki kot satelit kroži okoli Zemlje in ga zato pri astronomskih opazovanjih ne moti ozračje, je v zadnjih letih prispeval veliko novih spoznanj o zgradnji vesolja, toda trenutno je zaradi okvare povsem neuporaben.
V Angliji posebna turistična ponudba za vesoljce
17. 11. 1999 07.05
S posebno turistično ponudbo za vesoljce želi angleška vasica Bedlington osvojiti nova tržišča. Obiskovalci iz vesolja bodo imeli precejšnje popuste v frizerskih salonih, butikih in supermarketih. Po nižji ceni se bodo lahko vpisali tudi v jezikovne tečaje, da bi se naučili tamkajšnjega narečja. Turistične točke Bedlingtona bodo za vesoljce na voljo tudi na CD-romih, ki jih bodo leta 2001 skupaj z ekspedicijo Nase poslali na Mars. Nasa je prek interneta pozvala, naj ji pošljejo gradivo za boljšo obveščenost prebivalcev drugih planetov.
Spet v breztežnost
15. 11. 1999 13.51
Režiser in igralec Dragan Živadinov se je zapisal v zgodovino kot prvi, ki je svojo predstavo pripravil v breztežnostnem prostoru. Danes pa je s soustvarjalci Gravitacije nič Noordung predstavil nov, podoben projekt in obenem še pobudo za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije (SVA).
Na dnu morja začeli graditi teleskop
25. 10. 1999 10.44
Na dnu sredozemskega morja blizu Toulousea so začeli graditi nevtrinski teleskop Antares.
Ozonska luknja se je nekoliko zmanjšala
07. 10. 1999 10.43
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da se je ozonska luknja nad Antarktiko letos nekoliko zmanjšala v primerjavi s septembrom lani. Ozonska luknja nad Antarktiko je septembra 1998 znašala rekordnih 27,2 milijona kvadratnih kilometrov, letošnje satelitske meritve pa so pokazale, da se je zmanjšala na 25,4 milijona kvadratnih kilometrov.
NASA zmanjšuje program znanstvenih raziskav
01. 10. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija <a href= http://www.nasa.gov/ target=_new>NASA</a> bo zaradi manjšega proračuna, ki ga je nedavno odobril ameriški kongres, primorana zmanjšati obseg znanstvenih raziskav vesolja.
Meteorit treščil v hišo
29. 09. 1999 11.35
Na Japonskem je z milega neba skozi streho stanovanjske hiše padel drobec kamnine. Kot je poročal japonski tisk, gre verjetno za majhen meteorit. Oglato nebesno telo naj bi z bobnenjem treščilo v otroško sobo, prav ko je družina v nadstropju nižje gledala televizijo. Ranjen ni bil nihče. Nezaželeno sporočilo iz vesolja naj bi zaudarjalo po smodniku in pustilo v strehi deset centimetrov veliko luknjo.
Dražba hiše Christie's: skafander vesoljca Armstronga
03. 09. 1999 09.43
Dražbena hiša Christie's bo ta mesec med številnimi predmeti, povezanimi z osvajanjem vesolja, na dražbi ponudila tudi skafander Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na Luno. Izklicna cena zanj bo 80.000 dolarjev. Toda Armstrong se po Luni ni sprehodil v tem, ampak v drugem skafandru, ki bi bil zagotovo precej dražji. Približno polovico predmetov za dražbo je prispeval neimenovan zbiralec, ki jih je zbiral 15 let. Ostale predmete so odstopili ameriški vesoljci in drugi, ''majhni'' zbiralci. Predmete, ki jih bodo dražili, si je mogoče ogledati tudi na <a href=http://www.christies.com target=_new>svetovnem medmrežju</a> ali pa za 35 dolarjev (nekaj več kot 6.500 tolarjev) naročiti katalog dražbe.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
Annan odprl Konferenco ZN o vesolju
19. 07. 1999 14.29
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je danes ob začetku Konference ZN o vesolju kot glavno nalogo Združenih narodov predstavil boljšo porazdelitev ''sadov tehničnega napredka'' med vse ljudi.
Umrl ameriški vesoljec Charles Conrad
09. 07. 1999 16.14
Na jugu Kalifornije je v prometni nesreči danes umrl ameriški vesoljec Charles ''Pete'' Conrad, ki je leta 1969 kot tretji človek, po Neilu Armstrongu in Edwinu Aldrinu, stopil na Luno.
Astronomski satelit FUSE uspešno utirjen
25. 06. 1999 07.16
Šest minut in pol po zaključku drugega vžiga druge stopnje ameriške nosilne rakete delta 2 se je približno ob 19. uri po srednjeevropskem času od nje s pomočjo pirotehničnih nabojev ločil satelit za raziskovanje nastanka vesolja FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer).
Izstrelili delto 2
24. 06. 1999 18.44
Po enodnevni preložitvi so v letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi ob 17.44 po srednjeevropskem času, t.j. približno pet minut kasneje kot je bilo predvideno, z izstrelitvene rampe 17A izstrelili dvostopenjsko ameriško nosilno raketo delta 2, ki bo predvidoma eno uro, 16 minut in pet sekund po vzletu utirila satelit za raziskovanje nastanka vesolja.
Naslednje vozilo na Marsu bodo upravljali tudi otroci
08. 05. 1999 09.55
Nekaterim otrokom in mladostnikom naj bi se leta 2001 izpolnile sanje mnogih ljubiteljskih astronavtov. Izbrani srečneži bodo lahko z daljinskim krmiljenjem vodili vozilo po rdečem planetu Marsu in premikali robotovo roko. Legendarni ameriški astronavt in nekdanji senator John Glenn je ob Dnevu vesolja v Washingtonu v četrtek napovedal natečaj za esej, na katerem naj bi izbrali vesoljske voznike. Izstrelitev ameriške sonde, opremljene z daljinsko vodeno roko, je predvidena v prihodnjem letu.
Napovedovanje potresov na zemlji iz vesolja?
04. 03. 1999 08.33
Ruski in slovaški kozmonavt, Genadij Padalka in Ivan Bella, ki sta se 28. februarja vrnila na Zemljo, sta novinarjem pripovedovala o izjemnih poskusih, opravljenih na orbitalni znanstveni postaji Mir.
Odkritje najbolj oddaljene in najstarejše supernove
20. 12. 1998 09.38
Skupina ameriških strokovnjakov je nedavno odkrila zvezdo, za katero domnevajo, da je najstarejša in najbolj oddaljena supernova doslej. Zvezda naj bi eksplodirala pred 10 milijardami leti, od našega planeta pa naj bi bila oddaljena 18 milijard svetlobnih let. Odkritje nove zvezde, imenovane Albinoni, potrjuje opazovanja, opravljena v začetku leta, po katerih naj bi se naše vesolje širilo pod vplivom skrivnostne protigravitacijske sile. Sicer pa Albinoni sodi v izredno redko skupino supernov. To so izredno masivne zvezde, ki svoj konec zabeležijo s silovito termonuklearno eksplozijo. Zvezdo so prvič opazili konec oktobra, čez nekaj dni pa so odkritje potrdili astronomi iz laboratorija Barkley, ki že več let preučujejo pojav večanja vesolja.
Vrnitev ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour
16. 12. 1998 09.24
Po skoraj 11 dneh, 19 urah, 17 minutah in 55 sekundah poleta se je davi ob 4.53 in 29 sekund iz vesolja vrnil ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s šestčlansko ameriško-rusko posadko. Posadka je združila in povezala prva dva modula Mednarodne vesoljske postaje (MVP), v Rusiji izdelano Zarjo in ameriški Unity. Pri nadaljnjih 35 poletih ameriških raketoplanov in osmih ruskih nosilnih raket proton bo treba do leta 2004 utiriti in sestaviti več kot 100 sestavnih delov MVP.
Amaterska izstrelitev v vesolje spodletela
22. 06. 1998 07.48
Skupini navdušenih raketarjev iz Alabame, ki so člani hunstvillskega kluba L5 Society, je v soboto v Mehiškem zalivu kakih 100 km jugovzhodno od New Orleansa spodletel poskus izstrelitve prve amaterske rakete SL 2 v vesolje.
Razstava Sangave v Galeriji Dvorni trg
16. 06. 1998 10.11
V Galeriji Dvorni trg v Ljubljani so sinoči odprli razstavo slik Japonca Noriakija Sangave. Umetnik se je rodil leta 1971 v mestu Kokubu v prefekturi Kagava na Japonskem. Od leta 1990 je član umetniške skupine Ryu, ki jo vodi prof. Toširo Hamano. Diplomiral je na univerzi za likovno umetnost v Osaki leta 1994. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani od leta 1995 obiskuje slikarsko specialko pod mentorstvom prof. Andreja Jemca, od leta 1997 pa specialko za restavratorstvo pod mentorstvom prof. Franca Kokalja.
Astronomi odkrili najbolj oddaljeno osvetje doslej
02. 05. 1998 09.44
Ameriški in britanski astronomi s Keckovega observatorija na otoku Mauna Kea na Havajih so na "robu" vesolja odkrili majhno galaksijo, ki je od Zemlje oddaljena rekordnih 12,3 milijarde svetlobnih let, poroča v današnji številki ameriški tednik Science News. Astronomi so tako presegli rekord, ki so ga marca na istem observatoriju postavili baltimorski raziskovalci z odkritjem 12,2 milijarde svetlobnih let oddaljenega osvetja. Novoodkrita galaksija je nastala, ko je imelo vesolje "pet odstotkov" sedanje starosti oziroma v zelo zgodnjem obdobju po t.i. velikem poku, s katerim je po teoriji sovjetskega matematika A. A. Friedmanna iz leta 1929 nastalo sedanje vesolje. Znanstveniki se od najnovejšega odkritja nadejajo pojasnil o času in načinu nastanka zvezdnih sestavov.
Mesto na Marsu le plod človeške domišljije
16. 04. 1998 17.20
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Global Surveyor je posnela podrobne fotografije kraja, ki so ga nekateri zaradi "piramid" in njihove razporeditve imenovali "marsovsko mesto". Izkazalo se je, da gre le za skale, hribe in sence.
Podpredsednik ZDA predlaga izstrelitev satelita za opazovanje planeta
15. 03. 1998 10.11
- Podpredsednik ZDA Al Gore je kongresu predlagal odobritev 20 milijonov dolarjev za izstrelitev satelita, ki bi dan in noč iz vesolja prenašal podobo sončne strani Zemlje. Satelitska podoba Zemlje naj bi bila po Gorovem mnenju do leta 2000 predvajana na internetu in televiziji ter bi pomagala k osveščanju ljudi po vsem svetu o ranljivosti planeta na katerem živimo. Znanstveniki pri Nasi že priplavljajo načrte za projekt, nekaterim pa se zdi zamisel neumestna. Nasprotniki iz vrst republikanske stranke menijo, da bi bilo neumno zapraviti 20 milijonov dolarjev proračunskega denarja, da bi ljudje sedeli pred televizijo in "pustili možgane na pašo". V primeru, da kongres ne bo odobril denarja, Gore pričakuje, da ga bo zbral s pomočjo zasebnih podjetij.
Černomirdin se zavzema za odpravo ovir za ruske izdelke v ZDA
08. 03. 1998 11.53
Ruski premier Viktor Černomirdin se je zavzel za odpravo vseh trgovinskih ovir za ruske izdelke na tržiščih v ZDA. "Sodelovati bi morali na enakopravni podlagi, tako da bi imeli koristi obe strani," je povedal pred jutrišnjim začetkom štiridnevnega obiska v ZDA, med katerim bo sodeloval na zasedanju medvladne rusko-ameriške komisije za gospodarsko in tehnološko sodelovanje.
Ali obstajajo marsovčki?
23. 12. 1997 09.21
Večina Američanov verjame, da na drugih planetih obstaja življenje, ki je ponekod celo inteligentnejše kot na zemlji. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava agencije Marist, kar 60 odstotkov vprašanih verjame, da v vesolju nismo sami. Nekaj manj kot polovica (47 odstotkov) anketiranih tudi meni, da so živa bitja na drugih planetih bolj ali približno enako inteligenta kot ljudje, 13 odstotkov pa naše vesoljske sosede smatra za manj inteligente. Slaba tretjina vprašanih je ob tem prepričanih, da so inteligentna bitja na drugih planetih do zemljanov prijateljsko razpoložena, štiri desetine pa meni, da niso. Kot je še pokazala raziskava, je prepričanje o razširjenosti življenja v drugih predelih vesolja bolj razširjeno med mladimi, saj v starostni skupini nad 60 let obstoj nezemljanov zanika kar 67 odstotkov vprašanih.