vesolje rakete
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Vozovnici za polet v vesolje
05. 03. 2001 00.00
Zakonski par z Gibraltarja, ki je želel ostati neimenovan, je za 367.000 dolarjev (približno 84,5 milijona SIT) kupil dve vozovnici za polet z britansko zasebno raketo Thunderbird v vesolje, je poročal britanski radio BBC.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Drugi preizkus kitajske vesoljske ladje
02. 08. 2000 10.49
Na Kitajskem kot del programa za izstrelitev kitajskega vesoljca v vesolje, pripravljajo drugi iz sicer neznanega števila poskusnih vesoljskih poletov brez posadke. Nov preizkus vesoljske ladje nameravajo uresničiti pred ali po oktobru. Prvo kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke Shen zhou 1 (Čarobna ladja 1) so izstrelili novembra lani in je po 14 obkrožitvah Zemlje uspešno pristala v Notranji Mongoliji na Kitajskem. Ladjo so izstrelili z najmočnejšo različico kitajske nosilne rakete, vrste chang zheng (dolgi pohod) 2-F na izstrelišču Jiuquan v pokrajini Gansu.
Satelit Gorizont-45 uspešno utirjen
07. 06. 2000 08.27
Nova dodatna raketna stopnja breeze-M, ki so jo v vesolje s pomočjo na Bajkonurju v Kazahstanu izstreljene izboljšane nosilne rakete proton K poslali včeraj, je devet ur kasneje uspešno utirila 2.200-kilogramski ruski geostacionarni telekomunikacijski satelit Gorizont-45.
Spodletel amaterski polet v vesolje
31. 03. 2000 08.11
Skupini približno 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, ki je minuli konec tedna nameravala na severu Nevade izstreliti prvo ljubiteljsko raketo v vesolje, je podvig zaradi slabega vremena spodletel.
Minotaur utiril skoraj ducat satelitov
27. 01. 2000 17.43
Po več preložitvah zaradi tehničnih razlogov so davi ob 4.03 po srednjeevropskem času v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji na poslovnem delu vesoljskega izstrelišča prvikrat izstrelili novo ameriško nosilno raketo minotaur, s katero naj bi v 720 kilometrov visoko orbito utirili več manjših vojaških in civilnih satelitov, ki so jih izdelali študenti. Deset ur po izstrelitvi še ni bilo dokončno potrjeno, da je utirjenje satelitov povsem uspelo.
Taurus uspešno utiril Kompsat in Acrimsat
22. 12. 1999 08.50
V ameriškem vojaškem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so danes izstrelili štiristopenjsko nosilno raketo na trdno gorivo taurus (T4), ki je v polarno orbito uspešno utirila južnokorejski večnamenski satelit Kompsat in vesoljsko plovilo Acrimsat ameriške vesoljske agencije NASA.
Titan 2 ponesel v vesolje vojaški satelit 5D-3-F15
13. 12. 1999 09.04
Na ameriškem izstrelišču v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so natanko ob 18.38 in 1,822 sekunde po srednjeevropskem času izstrelili ameriško vojaško nosilno raketo titan 2, znano tudi kot G-8, ki je naj bi v polarno orbito utirila vojaški meteorološki satelit 5D-3-F15.
Ariane 44LP utirila Telstar-7
25. 09. 1999 17.14
Na evropskem izstrelišču Kourou v Južni Ameriki so ob 8.29 po srednjeevropskem času izstrelili 120. evropsko nosilno raketo ariane, gre za različico 44LP, ki je ponesla v vesolje ameriški telekomunikacijski satelit Telstar 7.
Astronomski satelit FUSE uspešno utirjen
25. 06. 1999 07.16
Šest minut in pol po zaključku drugega vžiga druge stopnje ameriške nosilne rakete delta 2 se je približno ob 19. uri po srednjeevropskem času od nje s pomočjo pirotehničnih nabojev ločil satelit za raziskovanje nastanka vesolja FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer).
V vesolje s pomočjo letala an-124-100
20. 03. 1999 18.56
Ruska letalska družba Poljot (Polet) v sodelovanju z letalsko in vesoljsko družbo Letalska izstrelitev načrtuje uporabo letala an-124-100 ruslan za utirjanje satelitov v nizko zemeljsko orbito.
Pegasus XL ustavili zatiči
02. 03. 1999 15.50
Izstrelitev ameriške tristopenjske nosilne rakete pegasus XL z astronomskim satelitom Wide-Field Infrared Explorer (WIRE) so morali davi po srednjeevropskem času v zadnji minuti zaradi tehnične napake preložiti za najmanj 48 ur.
Utirili Eutelsatov Hot Bird 5; že štirideseta uspešna izstrelitev atlasa 2
10. 10. 1998 11.04
V Letalskem oporišču Cape Canaveral (Cape Canaveral Air Station) v ameriški zvezni državi Florida so zgodaj davi, 50 minut po polnoči, uspešno izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A, ki je za evropsko organizacijo za telekomunikacijske satelite Eutelsat ponesla v vesolje geostacionarni telekomunikacijski satelit Hot Bird 5.
Pred 41 leti je poletel v vesolje Sputnik 1
05. 10. 1998 09.01
Na današnji dan se je, ob 20.28 po srednjeevropskem času, z izstrelitvijo nosilne rakete R-7 s prvim umetnim satelitom Sputnikom 1 na Bajkonurju v Kazahstanu začelo v praksi uresničevati obdobje kozmonavtike - vesoljska doba človeštva.
Živadinov med potniki rakete West in space?
26. 07. 1998 17.08
Slovenski gledališki umetnik Dragan Živadinov se bo udeležil tekmovanja za sedež v raketi West in space, ki bo v vesolje poletela leta 2003. Približno 70 kandidatov iz 14 evropskih držav, med njimi tudi Živadinov, se bo v Evropskem vesoljskem centru v kraju Transinne v Belgiji preiskusila na posebnih simulatorjih za potrebe priprav na vesoljske polete, v kraju Grube Luise v Nemčiji pa bodo opravljali teste telesne, psihične in socialne ustreznost, razgledanosti, znanja angleščine, sposobnosti delovanja v skupini in sposobnosti obvladovanja stresnih situacij.
Zenit-2 le izstrelili
10. 07. 1998 11.08
Po treh preložitvah v dobrih dveh tednih in po dodatni 42-minutni preložitvi davi so ruske Raketne (vojaške) sile za strateške namene (RVSN) na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob 8.30 po srednjeevropskem času izstrelile ukrajinsko nosilno raketo zenit 2, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti. Raketa je ponesla v vesolje ruski satelit za daljinsko zaznavanje Resurs-O, kot dodatno ''obtežitev'' pa še pet manjših satelitov: avstralski, nemški, izraelski, tajski in čilski.
Izstrelitev Zenita-2 preložena na jutri
09. 07. 1998 11.37
Ruske strateške raketne sile so za danes napovedano izstrelitev rakete Zenit-2 s šestimi sateliti preložile na jutri.
Amaterska izstrelitev v vesolje spodletela
22. 06. 1998 07.48
Skupini navdušenih raketarjev iz Alabame, ki so člani hunstvillskega kluba L5 Society, je v soboto v Mehiškem zalivu kakih 100 km jugovzhodno od New Orleansa spodletel poskus izstrelitve prve amaterske rakete SL 2 v vesolje.
Proti Luni bo poletel Lunar Prospector
05. 01. 1998 18.19
Jutri ob 2.31 in 12 sekund po srednjeevropskem času namerava ameriška Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje NASA v letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida izstreliti novo ameriško nosilno raketo Athena 2. Raketa bo utirila na pot proti Luni ameriško samodejno sondo Lunar Prospector (Lunarni Rudosledec).