vesolje za dva
Ariane v vesolje ponesla nov satelit
05. 06. 2002 00.00
Evropska nosilna raketa Ariane je z vesoljskega izstrelišča Kourou v francoski Gvajani danes v vesolje ponesla mednarodni komunikacijski satelit Intelsat.
Odkrili še 11 Jupitrovih lun
18. 05. 2002 00.00
Največji planet Osončja Jupiter se je po številu znanih naravnih satelitov ponovno prebil na prvo mesto. Poslej vemo že za skupno 39 njegovih lun.
Vrnitev vesoljskega turista 2
06. 05. 2002 00.00
Po dobrih devetih dneh se je v nedeljo, z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) na Zemljo vrnil računalniški bogataš Mark Shuttleworth (28) iz Južnoafriške republike, drugi človek na svetu, ki si je "vozovnico" za desetdnevni vesoljski polet, domnevno za 20 milijonov dolarjev, kupil sam in ga zato kljub njegovemu nasprotovanju svetovni mediji imenujejo vesoljski turist številka 2.
Prvi afronavt na MVP
28. 04. 2002 00.00
Ruska vesoljska ladja Sojuz TM-34, v kateri je tudi drugi vesoljski "turist", Južnoafričan Mark Shuttleworth, se je v soboto združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Danes pristanek Atlantisa
19. 04. 2002 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško posadko se je po uspešnem enotedenskem obisku na MVP v sredo od postaje ločil in bo danes ob 18.26 po srednjeevropskem času pristal na Cape Canaveralu.
Ariane 44L utirila JCSAT-8 in Astro 3A
29. 03. 2002 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so davi ob 2.29 po srednjeevropskem času izstrelili evropsko tristopenjsko nosilno raketo ariane 44L, ki je uspešno utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita; v 21. minuti poleta japonski JCSAT-8, v 28. minuti pa še evropsko Astro 3A.
Prvi turistični vesoljski raketoplan
15. 03. 2002 00.00
Rusija je v četrtek na letališču Žukovski pri Moskvi predstavila maketo vesoljskega raketoplana S-XXI za večkratno uporabo za turiste.
Pred 40-imi leti je poletel John Glenn
19. 02. 2002 00.00
Ameriški astronavt John Herschel Glenn (80) je pred štirimi desetletji kot prvi Američan poletel v orbito okoli Zemlje.
Dragi poleti v vesolje
10. 02. 2002 00.00
Za polet na Mednarodno vesoljsko postajo se zanimata še dva vesoljska navdušenca, k sta za polet pripravljena plačati vsak po 20 milijonov dolarjev.
V vesolje gre drugi turist
21. 01. 2002 00.00
Znani južnoafriški internetni poslovnež Mark Shuttleworth bo postal drugi turist v vesolju. Shuttleworth je v soboto izrazil prepričanje, da mu bodo milijoni ameriških dolarjev, ki jih plačal bo ruski vesoljski agenciji, pomagali doživeti neprecenljivo izkušnjo.
Prvo utirjenje satelita letos
16. 01. 2002 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 1.30 po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo titan 4B.
Vesolje ostaja izziv
29. 12. 2001 00.00
Letos mineva štirideset let, odkar je ruski kozmonavt Jurij Gagarin prvič poletel v vesolje in v 108-ih minutah obkrožil Zemljo. Postavil je nov mejnik v zgodovini, nekdanja Sovjetska zveza pa je prevzela pobudo v vesoljski tekmi.
Svet v letu 2001
24. 12. 2001 00.00
Leto 2001 so najbolj zaznamovali samomorilski teroristični napadi v ZDA. 11. septembra sta v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku treščili dve letali, tretje je strmoglavilo na ameriško obrambno ministrstvo v Washingtonu, četrto pa se je zrušilo v Pennsylvaniji.
Svetovna premiera Gospodarja prstanov
11. 12. 2001 00.00
V Londonu je bila v ponedeljek zvečer svetovna premiera epskega filma <em>Gospodar prstanov</em>, prva priredba romana Britanca Johna Ronalda Reuela Tolkiena, ki je v letih 1954-1955 izšel v treh delih z istim naslovom.
Obletnica prvega dotika Marsa
26. 11. 2001 00.00
Sovjetska samodejna vesoljska sonda Mars 2 je pred 30 leti, 27. novembra 1971, kot prvi človekov predmet dosegla Mars.
Francozinja z medvedkom v vesolje
20. 10. 2001 00.00
Francoska astronavtka Claudie Haignere bo v nedeljo poletela proti Mednarodni vesoljski postaji, poleg dveh ruskih kozmonavtov pa jo bo spremljala tudi osebna maskota - medvedek.
Pogreb v vesolju spodletel
23. 09. 2001 00.00
Izstrelitev 27 metrov visoke štiristopenjske ameriške rakete taurus s prahom 50 Zemljanov, ki so želeli biti pokopani v vesolju se je v petek končala z neuspehom.
Vesoljska dnevnica slaba dva dolarja
09. 07. 2001 00.00
Ruski časnik Trud je objavil pogovor z namestnikom direktorja za znanost pri moskovskem NIC Kosmo Valerijem Burdakovom, ki je povedal, da ruski vesoljci za polet v vesolje prejmejo honorar po sklenjeni pogodbi. Vrednost pogodbe znaša povprečno od 20.000 do 30.000 dolarjev v rubeljski protivrednosti.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Tito slabo prenesel polet na MVP
30. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da je prvi vesoljski turist Dennis Tito polet na Mednarodno vesoljsko postajo slabo prenesel. Danes je bil ves čas dobro razpoložen.
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Pred 31 leti prvič na Luni
21. 07. 2000 21.12
Na današnji dan pred 31-imi leti sta se po Luni prvikrat sprehodila dva vesoljca; to sta bila ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin ''Buzz'' Aldrin.
Iran naj bi kmalu postal vesoljska država
17. 05. 2000 12.28
Iran naj bi v prihodnjih dneh ''vstopil v vesolje''. Kot poroča ruski časnik Vremja novostej v članku Moskva pomaga Iranu postati vesoljska država, bosta vstop te države med izbrance v vesoljskem klubu potrdila dva telekomunikacijska satelita v orbiti okoli Zemlje.
Steklov bo snemal film v vesolju
27. 01. 2000 16.35
Ruski igralec Vladimir Steklov bo najverjetneje uresničil svoje sanje in bo kot glavni igralec filma ''Nagrada - polet v vesolje'' prve sekvence tega neobičajnega filmskega projekta posnel v vesoljski postaji Mir. Dokončno odločitev, ali bo Steklov resnično obiskal Mir, naj bi sprejeli do konca meseca, je sporočil direktor ruske aviokozmične agencije Jurij Koptov. Za zdaj je znano, da naj bi na Mir poslali dva ruska kozmonavta - Sergeja Zaletina in Aleksandra Karelija. Steklov je sicer uspešno končal urjenje v vesoljskem centru za priprave kozmonavtov Jurij Gagarin in bo morda na vesoljski postaji Mir ne samo gost, pač pa tudi polnopravni član posadke. Posnetki v vesolju naj bi po napovedih predstavljali petino filma. Režiser filma Jurij Kara bo film režiral iz vesoljskega centra, samo snemanje pa naj bi opravili kozmonavti profesionalci.
Uspešen simpozij o Hermanu Potočniku - Noordungu
11. 09. 1999 11.27
V Mariboru se je popoldne končal prvi mednarodni znanstveni simpozij o Hermanu Potočniku Noordungu. Dvodnevni seminar je organizirala mariborska univerza v počastitev 70-letnice prvega natisa Potočnikove kjige Problem vožnje po vesolju, udeležili pa so se ga nekateri najvidnejši strokovnjaki za vesolje iz ZDA in Rusije, med njimi Jurij Mihajlovič Baturin.
Mir: za okvaro kriv operater na Zemlji
03. 08. 1999 19.53
Vesoljci na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se po ponedeljkovi priključitvi novega računalnika ukvarjajo z obnavljanjem običajnega načina usmerjanja postaje. Sprožili so ciklogram drevišnje postopne priključitve električnih motorjev za obračanje postaje.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
Prihodnje leto naj bi v vesolje poletela prva Kitajca
30. 06. 1999 07.35
Kitajska lahko že pomladi prihodnje leto uresniči svoj prvi vesoljski polet s človeško posadko in se tako pridruži Rusiji in ZDA, ki so za zdaj edine sposobne izvesti takšne odprave. Do takšnega sklepa so prišli ameriški in britanski strokovnjaki, poroča ameriški dnevnik USA Today. Dva Kitajca, Wu Tse in Li Tsinlung, sta v moskovskem Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu že pred časom opravila kozmonavtske priprave. Po vrnitvi v domovino ju je Radio Peking označil kot člana prve kitajske vesoljske posadke. Kitajska nosilna raketa bo utirila kitajsko vesoljsko ladjo s kakršno naj bi Kitajci kasneje sestavili tudi manjšo vesoljsko postajo.