vesoljec
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
45 let kozmodroma Bajkonur
03. 06. 2000 10.04
Glavno rusko vesoljsko izstrelišče Bajkonur, ki je bilo prvi kozmodrom na svetu, je včeraj dopolnilo 45 let.
Discovery uspešno pristal
28. 12. 1999 18.38
Na 33. letališki stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi je davi ob 1:00,47 po srednjeevropskem času po skoraj natanko osmih dneh poleta in 119 obkrožitvah Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko vesoljcev.
Na Hubblu zamenjan računalnik
24. 12. 1999 19.14
Ameriški astronavt Michael Foale in vesoljec Evropske vesoljske agencije ESA, Švicar Claude Nicollier, sta davi ob 4.16 uspešno zaključila drugega od treh načrtovanih vesoljskih sprehodov z ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, med katerimi izvajajo popravila na tri milijarde vrednem in skoraj deset let starem vesoljskem teleskopu Hubble (HST). Vesoljca sta med osem ur in deset minut dolgim sprehodom zamenjala Hubblov računalnik in enega od treh senzorjev sistema za točno usmerjanje (Fine Guidance Sensor) teleskopa.
Vabilo na silvestrovanje za vesoljca
23. 12. 1999 20.24
Župan mesta Brindisi na jugu Italije je zunajzemeljsko bitje povabil, naj pride v njegovo mesto preživet novoletno noč.
Z Mira posneli Lunino senco na Zemlji
11. 08. 1999 19.45
Trije člani posadke ruske orbitalne znanstvene postaje Mir so opazovali sončni mrk in posneli Lunino senco v času, ko se je pomikala čez evropsko celino.
Avdejev nov vesoljski rekorder
24. 07. 1999 19.28
Ruski vesoljec Sergej Avdejev je včeraj ob 3. uri po srednjeevropskem času dosegel rekord v dolžini bivanja v vesolju.
Odpiranje nove antene na Miru spodletelo
24. 07. 1999 08.30
Iz orbitalne znanstvene postaje Mir sta po odprtju lopute na modulu Kvant-2 ob 13.06 po srednjeevropskem času izstopila ruska kozmonavta Viktor Afanasjev in Sergej Avdejev, vendar med skoraj šesturnim vesoljskim sprehodom glavne naloge, odprtja edinstvene elektronske radijske in televizijske antene velikega premera, nista uspela uresničiti.
Umrl ameriški vesoljec Charles Conrad
09. 07. 1999 16.14
Na jugu Kalifornije je v prometni nesreči danes umrl ameriški vesoljec Charles ''Pete'' Conrad, ki je leta 1969 kot tretji človek, po Neilu Armstrongu in Edwinu Aldrinu, stopil na Luno.
Tovorna vesoljska ladja progress M-41 na poti proti Miru
02. 04. 1999 17.33
Ruske raketne enote za strateške namene (RVSN) so ob 13.28 in 43 sekund po srednjeevropskem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelile tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U. Raketa je ob 13.37 in 32 sekund po srednjeevropskem času uspešno vtirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-41. Vesoljski ''tovornjak'' bo na rusko orbitalno-znanstveno postajo Mir dostavil skupno 2438,3 kilograma tovora.
Mir: Življenje na Zemljo naj bi prinesli kometi
27. 03. 1999 22.03
Francoski vesoljec Jean-Pierre Haignere se še ni povsem navadil na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, ko je že prekosil vse rekorde svojih sodržavljanov. Zadnji rekord, polet je trajal 26 dni, je na Miru postavil njegov kolega Chretien.
Napovedovanje potresov na zemlji iz vesolja?
04. 03. 1999 08.33
Ruski in slovaški kozmonavt, Genadij Padalka in Ivan Bella, ki sta se 28. februarja vrnila na Zemljo, sta novinarjem pripovedovala o izjemnih poskusih, opravljenih na orbitalni znanstveni postaji Mir.
Sojuz TM-28 pristal v Kazahstanu
28. 02. 1999 11.21
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-28 z ruskim in slovaškim vesoljcem je davi ob 3.14 po srednjeevropskem času varno pristala na predvidenem območju v severnem Kazahstanu.
V četrtek nov polet k Miru
12. 08. 1998 07.38
Na izstrelitveno ploščad kozmodroma Bajkonur so včeraj postavili nosilno raketo sojuz s transportno vesoljsko ladjo Sojuz TM-28. Z ladjo se bodo 13. avgusta ob 11.43 po srednjeevropskem času odpravili na polet k orbitalni znanstveni postaji Mir poveljnik posadke Genadij Padalka, ladijski inženir Sergej Avdejev in vesoljec-raziskovalec JurIj Baturin, so sporočili v tiskovnem uradu Ruske vesoljske agencije RKA.
Discovery se je združil Mirom
05. 06. 1998 07.59
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je ob 18.58 po srednjeevropskem času združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, poroča Javna ruska televizija ORT, ki se je med večernimi poročili vključila v prenos združitve. Zaradi okvare antene na Discoveryju je bil mogoč prenos združitve le s strani postaje Mir.
Discovery poletel proti Miru
03. 06. 1998 08.52
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so ob 0.06 in 24 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene ploščadi 39A uspešno izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s šestčlansko ameriško-rusko posadko. Dve minuti kasneje sta se od zunanjega rezervoarja za gorivo ločili štartni raketi. Do izstrelitve je prišlo nekaj minut prej, kot je bilo napovedano.
Prekinitev vesoljskega sprehoda, ker je zmanjkalo goriva v napravi za krmiljenje Mira
07. 04. 1998 07.37
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da sta morala kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin včeraj predčasno prekiniti vesoljski sprehod, ker je prenehal delovati raketni motor, ki uravnava pravilen nagib orbitalne znanstvene postaje Mir. Motor je prenehal delovati, ker je zmanjkalo raketnega goriva. Gre za prenosno reaktivno napravo (VDU), ki je pritrjena na koncu stolpa Sofora. V CUP so pričakovali, da bo VDU kmalu zmanjkalo goriva; zato je zadnja tovorna vesoljska ladja pripeljala nov VDU, ki je za zdaj še vedno v odseku te ladje, ki ni neprepusten, je za STA povedal predstavnik CUP. Nihče pa si ni mislil, da bo staremu VDU zmanjkalo goriva prav med "sprehodom", razlagajo dogodek v CUP. Osvetljevanje plošč sončnih celic na Miru se je začelo postopoma slabšati. Medtem so v CUP ukazali kozmonavtoma, naj se takoj vrneta v postajo. To sta tudi storila, in že včeraj ob 18.30 po srednjeevropskem času so začeli nagib Mira krmiliti s pomočjo motorjev na modulu Priroda. Tako so razmeroma hitro zopet izboljšali osvetljenost sončnih celic kar je pomembno za pridobivanje električne energije. Kaže, da ameriški vesoljec, ki je bil ves čas v Miru, sam ni mogel ali znal vključiti motorjev Prirode.
Ruski in ameriški vesoljec izstopila iz Mira
15. 01. 1998 08.53
Ruski kozmonavt Anatolij Solovjov in ameriški astronavt David Wolf sta sinoči po srednjeevropskem času izstopila iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, je iz Centra za upravljanje poletov v Koroljovu pri Moskvi sporočil dopisnik zasebne ruske televizijske družbe NTV. Drugi viri o izstopu za zdaj še ne poročajo.
Ameriški astronavt v politiko
15. 12. 1997 09.06
Jerry Linenger, ameriški astronavt, ki je letos štiri mesece raziskoval v ruski orbitalni znanstveni postaji Mir, razmišlja zdaj o karieri politika.
Vesoljca rešila 10 milijonov dolarjev vreden satelit
25. 11. 1997 10.38
Davi sta ameriški vesoljec Winston Scott in japonski vesoljec Takao Doi izstopila iz ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia. Z rokami sta uspešno umirila znanstveni satelit Spartan 201, ki ima maso 1.337 kg in ki se je po petkovem neuspešnem utirjenju počasi vrtel okoli več osi hkrati. Nato ga je mehanična roka raketoplana prenesla v tovorni odsek.