vesoljski
Discovery poletel proti Miru
03. 06. 1998 08.52
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so ob 0.06 in 24 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene ploščadi 39A uspešno izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s šestčlansko ameriško-rusko posadko. Dve minuti kasneje sta se od zunanjega rezervoarja za gorivo ločili štartni raketi. Do izstrelitve je prišlo nekaj minut prej, kot je bilo napovedano.
Vesoljski teleskop Hubble odkril planet?
29. 05. 1998 17.13
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži okoli Zemlje, naj bi prvikrat doslej fotografiral planet, ki se nahaja izven našega osončja. V primeru, da bo odkritje potrjeno, bo to ena največjih senzacij v zgodovini vesoljskih raziskav.
NASA določila datum za zadnji polet vesoljskega raketoplana k Miru
21. 05. 1998 07.55
Ameriška vesoljska agencija NASA je določila datum za zadnji polet ameriškega vesoljskega raketoplana k ruski orbitalni znanstveni postaji Mir.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Columbia po 16 dneh uspešno pristala
04. 05. 1998 09.07
Včeraj, natanko ob 18.09 po srednjevropskem času, je v Kennedyjevem vesoljskem centru uspešno pristal najstarejši ameriški vesoljski raketoplan Columbia s sedemčlansko ameriško-kanadsko posadko. Raketoplan se je na pristajalni stezi dokončno ustavil minuto kasneje.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
Prekinitev vesoljskega sprehoda, ker je zmanjkalo goriva v napravi za krmiljenje Mira
07. 04. 1998 07.37
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da sta morala kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin včeraj predčasno prekiniti vesoljski sprehod, ker je prenehal delovati raketni motor, ki uravnava pravilen nagib orbitalne znanstvene postaje Mir. Motor je prenehal delovati, ker je zmanjkalo raketnega goriva. Gre za prenosno reaktivno napravo (VDU), ki je pritrjena na koncu stolpa Sofora. V CUP so pričakovali, da bo VDU kmalu zmanjkalo goriva; zato je zadnja tovorna vesoljska ladja pripeljala nov VDU, ki je za zdaj še vedno v odseku te ladje, ki ni neprepusten, je za STA povedal predstavnik CUP. Nihče pa si ni mislil, da bo staremu VDU zmanjkalo goriva prav med "sprehodom", razlagajo dogodek v CUP. Osvetljevanje plošč sončnih celic na Miru se je začelo postopoma slabšati. Medtem so v CUP ukazali kozmonavtoma, naj se takoj vrneta v postajo. To sta tudi storila, in že včeraj ob 18.30 po srednjeevropskem času so začeli nagib Mira krmiliti s pomočjo motorjev na modulu Priroda. Tako so razmeroma hitro zopet izboljšali osvetljenost sončnih celic kar je pomembno za pridobivanje električne energije. Kaže, da ameriški vesoljec, ki je bil ves čas v Miru, sam ni mogel ali znal vključiti motorjev Prirode.
Eileen Collins bo prva ženska, ki bo poveljevala posadki raketoplana
05. 03. 1998 08.11
V Združenih državah Amerike bo prvikrat sedla za poveljniško krmilo vesoljskega raketoplana ženska, je poročala ameriška televizijska družba CNN. Ameriški predsednik Clinton naj bi, 5. marca oznanil, da bo podpolkovnica Eileen Collins, kot prva ženska poveljevala posadki raketoplana. Astronavtka je pri ameriški vesoljski agenciji NASI od leta 1990, leta 1991 pa so jo izbrali za astronavtko. Februarja 1995 in maja lani je poletela v vesolje kot prva pilotka raketoplana. Med njenim prvim poletom se je raketoplan (Discovery) približal ruski orbitalni znanstveni postaji Mir na približno 11 metrov, med njenim drugim obiskom orbite okoli Zemlje pa se je (Atlantis) s postajo združil.