vesoljsko
Zaradi toče preložili izstrelitev Discoveryja
14. 05. 1999 17.31
Zaradi toče, ki je poškodovala zunanji tank (ET) za gorivo, so izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery preložili za sedem do deset dni.
Kitajci uspešno utirili dva satelita
10. 05. 1999 17.36
Na kitajskem kozmodromu Taiyuan v severni kitajski pokrajini Shanxi so davi ob 3.33 po srednjeevropskem času uspešno izstrelili nosilno raketo Dolgi pohod 4B z dvema civilnima satelitoma.
Našli Grissomovo vesoljsko kapsulo Mercury 3
03. 05. 1999 20.04
Po skoraj dveh tednih iskanja s sonarjem in z daljinsko vodenim podvodnim plovilom Magellan so na dnu Atlantskega oceana približno pet kilometrov globoko našli in nato spet izgubili vesoljsko kapsulo Mercury 3, ki je potonila pred skoraj 38 leti po pristanku ob zaključku podorbitalnega balističnega poleta astronavta Virgila I. Grissoma.
Združitev Progressa M-41 z Mirom
04. 04. 1999 19.26
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-41 se je ob 14. uri 46 minut in 49 sekund po srednjeevropskem času dotaknila in nato samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Tovorna vesoljska ladja progress M-41 na poti proti Miru
02. 04. 1999 17.33
Ruske raketne enote za strateške namene (RVSN) so ob 13.28 in 43 sekund po srednjeevropskem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelile tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U. Raketa je ob 13.37 in 32 sekund po srednjeevropskem času uspešno vtirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-41. Vesoljski ''tovornjak'' bo na rusko orbitalno-znanstveno postajo Mir dostavil skupno 2438,3 kilograma tovora.
V vesolje s pomočjo letala an-124-100
20. 03. 1999 18.56
Ruska letalska družba Poljot (Polet) v sodelovanju z letalsko in vesoljsko družbo Letalska izstrelitev načrtuje uporabo letala an-124-100 ruslan za utirjanje satelitov v nizko zemeljsko orbito.
WIRE ima težave s položajem in temperaturo
06. 03. 1999 15.55
Ameriški astronomski satelit Wide-Field Infrared Explorer (WIRE) ima težave, tako da ne vedo ali bo lahko izpolnil načrtovani program štirimesečnih astronomskih opazovanj.
Roton naj bi pocenil pot v vesolje
04. 03. 1999 11.25
V puščavi Mojave v ZDA so v začetku tedna predstavili zasebno vesoljsko plovilo Roton, s pomočjo katerega naj bi se v prihodnosti vesoljski poleti močno pocenili.
Mir vstopil v 14. leto delovanja
20. 02. 1999 18.26
Minilo je 13 let, odkar so davi ob 2.28 in 23,006 sekunde po lokalnem času v nekdanji SZ izstrelili v vesolje glavni (bazni) modul orbitalne znanstvene znanstvene postaje Mir, ki je - medtem dopolnjen s šestimi specializiranimi moduli - doslej že 74.300-krat obkrožil Zemljo.
Izstreljen ruski sojuz U
20. 02. 1999 14.31
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 5.18 in 1,187 sekunde po srednjeevropskem času uspešno izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Raketa je na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko transportno vesoljsko ladjo Sojuz TM-29 z rusko-francosko-slovaško posadko.
Jutri izstrelitev verjetno zadnje posadke na Mir
19. 02. 1999 11.01
Rusija se pripravlja na izstrelitev še zadnje posadke na vesoljsko postajo Mir, posadko pa sestavljajo Rus Viktor Afanasejev, Francoz Jean-Pierre Haignere in Slovak Ivan Bela. V soboto, ko je izstrelitev predvidena, pa bodo obeležili tudi 13. obletnico izstrelitve prvega modula na postajo Mir. Ruski strokovnjaki za vesolje, ki so zaposleni na tem projektu, pa vneto iščejo sredstva za ohranitev projekta tudi po avgustu, ko se bo posadka vrnila na Zemljo.
Aerospatiale na privatizacijski poti
16. 02. 1999 09.11
Francoska vlada je v nedeljo izdala odlok o privatizaciji francoske civilne in vojaške družbe za vesoljsko tehnologijo Aerospatiale, s čimer bodo omogočili povezovanje družbe z vojaškim oddelkom družbe Lagardere - Matra Hautes Technologies. Posel naj bi bil po prvih ocenah vreden 357 milijonov dolarjev, z njim pa bi Matra Hautes Technologies postala tretjinski lastnik skupne družbe Aerospatiale-Matra.
Vesoljsko zrcalo se ni odprlo
04. 02. 1999 15.36
Odpiranje vesoljskega zrcala, premera 25 metrov, ki naj bi se razprostrlo na ruski samodejni tovorni vesoljski ladji Progress M-40, je spodletelo. Progress M-40 se je ob 10.59 in 32 sekund po srednjeevropskem času ločil od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Nova povezovanja v avtomobilski industriji
30. 01. 1999 09.46
Predstavniki TRW Inc. so objavili, da nameravajo za 7 milijard dolarjev kupiti LucasVarity PLC. Hkrati je vmešavanje v pogajanja napovedalo tudi podjetje Federal-Mogul, saj nameravajo povečati kupnino, ponujeno ta teden. Podjetje LucasVarity s sedežem v Londonu proizvaja zavorne sisteme za avtomobile ter opremo za vesoljska plovila in rakete. Predstavniki TRW so objavili, da naj bi prihodek novega podjetja znašal 19 milijard dolarjev. Podjetje TRW sicer proizvaja zračne blazine za osebna vozila, varnostne pasove in druge avtomobilske dele, vojaško in vesoljsko opremo ter informacijsko tehnologijo.
Japonska sonda okoli Marsa štiri leta kasneje
13. 01. 1999 16.41
Japonska samodejna vesoljska sonda Nozomi (Upanje) bo zaradi pomanjkanja goriva prispela k Marsu štiri leta kasneje kot so načrtovali.
Astronavti uporabljajo Microsoftov program za e-pošto
29. 12. 1998 13.40
Ta mesec je šestčlanska posadka vesoljskega plovila Endeavour opravila zgodovinsko misijo v krožnici 400 kilometrov nad zemljo. Med 7,36 milijona kilometrov dolgim popotovanjem po vesolju so opravili temeljna konstrukcijska dela za mednarodno vesoljsko postajo. Čeprav so bili daleč od doma, pa so lahko s svojimi družinami brez težav komunicirali z elektronsko pošto.
Uspešno izstrelili raketoplan Endeavour
04. 12. 1998 10.13
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so ob 9.35 in 37 sekund po srednjeevropskem času po enodnevni preložitvi uspešno izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour.
Papež dobil vesoljsko obleko
05. 11. 1998 08.07
Ruski kozmonavti so papežu Janezu Pavlu II., ki je v sredo praznoval god, ob tem prazniku podarili prav posebno darilo - vesoljsko obleko.
Uspešna izstrelitev ameriške rakete
09. 09. 1998 12.24
V vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v ameriški zvezni državi Kalifornija so na vojaškem kozmodromu sinoči ob 23.13 in 31 sekund po srednjeevropskem času na začetku samo pet sekund dolgega izstrelitvenega okna uspešno izstrelili nosilno raketo delta 2 s petimi telekomunikacijskimi sateliti vrste iridium.
V četrtek nov polet k Miru
12. 08. 1998 07.38
Na izstrelitveno ploščad kozmodroma Bajkonur so včeraj postavili nosilno raketo sojuz s transportno vesoljsko ladjo Sojuz TM-28. Z ladjo se bodo 13. avgusta ob 11.43 po srednjeevropskem času odpravili na polet k orbitalni znanstveni postaji Mir poveljnik posadke Genadij Padalka, ladijski inženir Sergej Avdejev in vesoljec-raziskovalec JurIj Baturin, so sporočili v tiskovnem uradu Ruske vesoljske agencije RKA.
Živadinov bo imel v Rusiji 13 tekmecev iz 10 držav
10. 08. 1998 08.24
Slovenski umetnik, gledališki režiser Dragan Živadinov, se bo s 13 kandidati iz 10 evropskih držav udeležil priprav kandidatov za polet v vesolje, ki se bodo začele 13. septembra v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi.
Galileo znova pošilja podatke
31. 07. 1998 09.18
Po začasni izgubi zveze s samodejno vesoljsko sondo Galileo so v nadzornem središču v Pasadeni ponovno vzpostavili stik s to sondo, ki zdaj zopet pošilja znanstvene podatke, so sporočili v pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji.
S podmornice v vesolje: balistična raketa utirila satelit Tubsat-N
08. 07. 1998 14.35
Ruska jedrska podmornica Novomoskovsk je včeraj ob 5.15 po srednjeevropskem času v Barentsovem morju, ki je del Severnega Ledenega morja, uspešno izstrelila nemški komunikacijski in znanstveni satelit Tubsat-N, ki je dosegel načrtovano orbito, je včeraj poročala ruska radijska postaja Majak (Svetilnik).
Ruska stranka namerava v vesolju posneti prvi celovečerni igrani film
19. 06. 1998 07.34
Ruska Liberalno-demokratska stranka je odločena, da bo posnela prvi celovečerni igrani film v vesolju, kljub temu, da bo orbitalna postaja Mir prihodnje leto prenehala delovati. Koordinator projekta Aleksander Mitrofanov je dejal, da težav z denarjem ne bo, saj je veliko organizacij izrazilo pripravljenost, da bodo prispevala sredstva. Odločiti se morajo le, kako in kdaj bodo film posneli. Glede na to, da so poleti na orbitalno postajo Mir načrtovani vse do konca leta 1999, ni izključena možnost, da bi oktobra 1999 na Mir lansirali posebno rusko vesoljsko plovilo, kar bi lahko stalo 100 milijonov dolarjev. Še posebej pomembno bi bilo, če bi film snemali prav takrat, saj bi lahko posneli odhod "simbola nekega obdobja" iz orbite. Mogoče bodo organizirali polet ameriškega shuttla, kar je prav tako zelo drago. Obstaja tudi možnost, da bi po letu 2000 film posneli na bodoči mednarodni vesoljski postaji. Najcenejša možnost pa bi bila, da bi na Mir poslali kamere in posneli film s pomočjo kozmonavtov, kar pa bi po mnenju koordinatorja projekt zmanjšalo umetniško vrednost filma. Mitrofanov je zatrdil, da kljub nekaterim spremembam, od projekta ne nameravajo odstopiti.
Japonska bo poslala proti Marsu Planet B
28. 05. 1998 08.26
Japonska bo 4. julija na pot proti Marsu poslala majhno vesoljsko plovilo brez posadke, poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se pri tem sklicuje na japonsko informativno agencijo Kiodo.
Nocoj bodo proti Miru poslali Progres M 39
14. 05. 1998 08.48
Nocoj 12 minut po polnoči po srednjeevropskem času bodo na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Raketa bo na pot proti orbitalni znanstveni postaji Mir utirila novo rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M 39.
Prvo zasebno vesoljsko plovilo uspešno na poti proti Luni
10. 05. 1998 10.07
Na neverjetni devetdnevni poti do Lune in nazaj je prvič zasebno vesoljsko plovilo HGS 1, ki ga je izdelala ameriška družba Hughes Space and Communications, so potrdili nadzorniki v Hughesovem Nadzornem centru poletov v El Segundu, v Kaliforniji.
Mars Global Surveyor razkril skrivnost obraza na Marsu
08. 04. 1998 08.13
Pred 22 leti je ameriška samodejna sonda vrste viking med kroženjem okoli Marsa na področju imenovanem Cydonia posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je močno spominjala na človeški obraz. Novi posnetki t.i. "obraza" na Marsu, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa uganko končno pojasnjujejo. Navidezen "obraz" na Marsu je dolga leta buril domišljijo številnih ljudi. Posamezniki so trdili, da gre za umetno ustvarjen predmet, ki ga je lahko izdelala le razumska civilizacija. Nekateri so celo obtoževali ameriško vesoljsko agencijo NASA, da prikriva resnico. Gre verjetno za največkrat objavljeno fotografijo nekega koščka površine rdečega planeta, s katero so se pogosto okoristili manj resni mediji in šušmarji. Nove fotografije, ki so bile posnete minulo nedeljo in jih je zdaj objavila NASA, so bolj kakovostne; razkrivajo povsem običajne naravne površinske tvorbe. Kaže, da je vse ostalo ustvarila igra svetlobe in senc ter človeška domišljija.
Ameriško-ukrajinski jedrski sporazum
06. 03. 1998 12.23
ZDA in Ukrajina sta danes sklenili sporazum o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije, potem ko je Kijev Washingtonu uradno zagotovil, da bo nehal prodajati jedrsko opremo Iranu.
Ruski in ameriški vesoljec izstopila iz Mira
15. 01. 1998 08.53
Ruski kozmonavt Anatolij Solovjov in ameriški astronavt David Wolf sta sinoči po srednjeevropskem času izstopila iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, je iz Centra za upravljanje poletov v Koroljovu pri Moskvi sporočil dopisnik zasebne ruske televizijske družbe NTV. Drugi viri o izstopu za zdaj še ne poročajo.