vgrajeni

Geoplin gradi kompresorsko postajo

12. 12. 2000 00.00

Slovenska plinska družba Geoplin je v začetku leta začela z gradnjo prve kompresorske postaje za zemeljski plin v Sloveniji. Objekt je lociran tik pred Kidričevim, ob cesti Pragersko - Ptuj. Danes so začeli z montažo glavne strojnotehnološke opreme, to je turbine in kompresorja. Naprava bo začela obratovati oktobra 2001. Kot je novinarjem ob ogledu začetka montaže opreme povedal tehnični direktor Geoplina Marjan Eberlinc, je bila že pri načrtovanju kompresorske postaje posebna skrb posvečena morebitnim vplivom na okolje, saj so upoštevani vsi varnostni predpisi s področja plinske tehnike. Naložba je vredna nekaj prek 3,5 milijarde tolarjev, Geoplin pa jo bo financiral iz lastnih sredstev.

Obnovljena dvorana že skoraj nared

08. 12. 2000 00.00

Prenovljena parlamentarna dvorana je v veliki meri že pripravljena za sprejem poslancev. Kot je med današnjim ogledom novinarjem pojasnila generalna sekretarka DZ Jožica Velišček, je bil tehnični pregled velike dvorane in obeh preddverij opravljen 5. decembra, po odpravi še nekaterih manjših pomanjkljivosti in dokončni montaži nekaterih delov telekomunikacijske opreme pa se bo DZ izdalo tudi uporabno dovoljenje. Predvidoma naj bi bila otvoritev 22. ali 23. decembra, tako da se bo državni zbor prvič v prenovljeni dvorani sešel na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti oziroma deseti obletnici plebiscita.

Najnovejši Intelov procesor

21. 11. 2000 00.00

Največji proizvajalec čipov na svetu Intel je predstavil računalniški procesor Pentium 4. To je prva korenita sprememba prvega Intelovega čipa Pentium, ki je prišel na trg leta 1995, in naj bi na začetku omogočal 1,4- in 1,5-gigaherčno hitrost. Najnovejši Pentium je sestavljen iz 42 milijonov tranzistorjev, kar je za 50 odstotkov več, kot jih ima Pentium III. Kot so povedali predstavniki Intela, bodo računalniški sistemi z omenjenim procesorjem omogočali hitrejše delo z audio in video posnetki ter grafiko, vgrajeni v primerne računalniške sisteme pa naj bi prve kupce stali okrog 2500 ameriških dolarjev.

Omreženi za pol dolarja na priključek

13. 11. 2000 00.00

Allied Telesyn, eden vodilnih dobaviteljev omrežne opreme, je tržišču ponudil najnovejšo opremo v vrsti izdelkov za hitre omrežne zveze, kabelski/DSL usmerjevalnik AT-AR220E Cable/DSL s stikalom s štirimi vmesniki. Štirje neposredni priključki, vgrajeni v stikalo, zagotavljajo podporo do 253 omrežnih povezav. Za ceno 139 ameriških dolarjev (cena za končne stranke v Evropi) bo pri uporabnikih zelo priljubljen - prednosti hkratne uporabe hitre internet povezave so zdaj dostopne vsem domačim uporabnikom ali malim podjetjem. Uporabniki enostavno povežejo napravo s priključkom WAN z zunanjim kabelskim ali modemom DSL in nanjo priključijo največ štiri računalnike, opremljene z omrežnimi vmesniki Ethernet ali Fast Ethernet - stikalo bo samodejno ugotovilo prepustnost vmesnikov 10 ali 100 Mb/s in vzpostavilo delujoče omrežje za skupno rabo hitre povezave in krajevno omrežje. Če omrežje razširimo, lahko razširimo tudi zmogljivosti hitre zveze - s pritiskom na tipko lahko enega od priključkov 10/100 Mb/s spremenimo v vmesnik za dodatno omrežno opremo, ki lahko podpira do 250 omrežnih naprav. Tako je lahko na usmerjevalnik posredno priključenih kar 253 naprav, ki vse lahko izkoriščajo hitro internetno povezavo. Usmerjevalnik AT-ARR220E bo uporabnike samodejno &raquo

Nagrade za slovenske inovatorje

13. 11. 2000 00.00

Slovenski inovatorji so se z mednarodne razstave inovacij IENA 2000, ki je med 2. in 5. novembrom potekala v Nürnbergu, vrnili s 15 nagradami, od tega tremi zlatimi ter po šestimi srebnimi in bronastimi. To je natanko sedem odstotkov vseh podeljenih odličij, kar je naše inovatorje tudi po absolutnem številu uvrstilo v sam vrh držav udeleženk, takoj za Nemčijo, Tajvanom in Korejo. Na razstavi inovacij se je med več kot 400 inovatorji oz. inovatorskimi skupinami iz 29 držav predstavljalo 18 slovenskih inovatorjev, so sporočili iz Slovenske poslovne inovacijske mreže (SPIM).

Texas Instruments z večjim dobičkom

25. 07. 2000 13.46

Največji svetovni proizvajalec računalniških čipov za mobilne telefone, ameriški Texas Instruments (TI), je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležil 37-odstotno rast dobička. Podjetje je tako v omenjenem primerjalnem obdobju dobiček povečalo s 384 milijonov dolarjev na 525 milijonov dolarjev.

Predsedstvo KNSS - Neodvisnost o politiki plač

24. 03. 1999 07.43

Predsedstvo KNSS - Neodvisnost je ugotovilo, da je v dogovoru o politiki plač, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust za obdobje 1999-2001 sicer vgrajenih nekaj varovalk v zaščito minimalne socialne in materialne varnosti zaposlenih, predvsem tistih, ki so razvrščeni v najnižje tarifne in plačilne razrede po kolektivnih pogodbah, kljub temu pa dogovor že dosežene minimalne pravice zmanjšuje, z uvedbo draginjskega dodatka pa upravičuje in uzakonja revščino. Ugotovili so, da tudi vgrajeni mehanizmi za zmanjševanje negativnih učinkov na plače zaradi uvedbe davka na dodano vrednost ter storjen minimalni premik na področju plač in delitve plač iz naslova dobička podjetja ne zagotavljajo ohranjanja socialne in materialne varnosti delavcev. Predsedstvo Neodvisnosti-KNSS je zato prejelo sklep, da ne pristopa k podpisu dogovora o politiki plač za obdobje 1999-2001. Kot poudarjajo, ni mogoče pristati na usklajevanje izhodiščnih plač in osnov za določanje plač enkrat letno za 85 odstotkov rasti življenjskih potrebščin in na omejevanje zgornje meje regresa za letni dopust, s čimer bi večje število delavcev v uspešnih gospodarskih podjetjih prejelo v primerjavi z lanskim obdobjem približno 10 odstotkov in več nižji regres za letni dopust.

Bruto plača na zaposlenega višja za 1,4 odstotka

23. 12. 1997 14.31

Bruto plača na zaposlenega se je oktobra v primerjavi s septembrom nominalno povečala za 1,9 odstotka, realno pa za 1,4 odstotka; znašala je 148.170 tolarjev. Plače nominalno naraščajo že drugi mesec zapored v skoraj vseh dejavnostih, oktobrska rast je verjetno že posledica izplačil na podlagi poslovnih rezultatov. Kot navaja publikacija, ki jo vsak mesec izdaja Urad za makroekonomske analize in razvoj, je bruto plača najmanj porasla v industriji in gradbeništvu, in sicer za 1,9 odstotka. V proizvodnih storitvah se je povešala za 2,2 odstotka, v javnih storitvah pa je bila oktobrska bruto plača višja za dva odstotka. Slednje je predvsem posledica lani sprejetih dokumentov, npr. sprememb in dopolnitev nekaterih kolektivnih pogodb s področja javnih storitev. Vanje so bili namreč vgrajeni dodatki k plačam, katerih zadnja četrtina se začne izplačevati z oktobrom 1997. V primerjavi s povprečjem leta 1996 je bila oktobrska realna bruto plača na zaposlenega višja za štiri odstotke.