višini
Zunanjetrgovinski primanjkljaj v EU
02. 07. 1999 09.00
Evropska unija je aprila letos beležila zunanjetrgovinski primanjkljaj. Ta je po podatkih Eurostata znašal milijardo evrov, kar je 3,7 milijarde pod presežkom, ki ga je petnajsterica beležila aprila lani. Na območju enajstih članic, ki so letos uvedle evro, so aprila beležili zunanjetrgovinski presežek v višini 4,9 milijarde evrov, kar je tri milijarde manj kot aprila lani. Na območju petnajsterice se je aprila letos v primerjavi z aprilom lani uvoz zmanjšal za pet odstotkov, uvoz pa povečal za odstotek. V enajsterici je bil izvoz aprila letos za štiri odstotke nižji kot aprila lani, uvoz pa se je povečal prav tako za en odstotek.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
Delovati je začela Nacionalna varčevalna shema
01. 07. 1999 17.57
Danes je v Sloveniji začela delovati Nacionalna varčevalna shema, ki naj bi dohodke ljudi usmerila v stanovanjsko varčevanje in ljudem odprla pot do lastnega stanovanja.
Delničarji Belinke sprejeli poslovno poročilo
30. 06. 1999 18.57
Delničarji Belinke so na današnji skupščini sprejeli poslovno poročilo za leto 1998 in sklep o razporeditvi dobička.
Kolinska bo delila dividende
30. 06. 1999 18.31
Delničarji ljubljanskega podjetja Kolinska so na današnji seji skupščine delničarjev z večino prisotnih glasov podprli vse predloge uprave podjetja. Delničarji so podprli predlog, da ustvarjeni dobiček za poslovno leto 1998 v višini 753,23 milijona tolarjev ostane nerazdeljen, za dividende, ki se bodo izplačevale okoli 15. septembra, pa se izplača 244,05 milijona tolarjev nerazporejenega dobička iz leta 1996, kar znaša 77 tolarjev bruto na delnico. Delničarji pa so podprli tudi imenovanja treh novih članov nadzornega sveta družbe, so na današnji novinarski konferenci sporočili iz vodstva podjetja.
Ukinitev prostocarinske prodaje v EU
30. 06. 1999 15.10
Popolno ukinitev prostocarinske prodaje, ki bo na območju Evropske unije uveljavljena s 1. julijem, je evropski komisar za notranji trg Mario Monti danes pozdravil kot izredno dobro novico za davkoplačevalce. Končno bodo prekinjene razmere, v katerih je sektor prejemal subvencije v višini dveh milijard evrov na leto, je izjavil Monti.
OMO podprl garancijsko pogodbo z EIB
30. 06. 1999 15.04
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji seji podprl predlog zakona o ratifikaciji garancijske pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za projekt gradnje slovenskih avtocest ter ga predlagal v obravnavo in sprejetje v DZ.
Začetek izvajanja stanovanjske varčevalne sheme
30. 06. 1999 14.35
Stanovanjski sklad RS bo jutri v sodelovanju z izbranimi bankami začel izvajati program Nacionalne stanovanjsko varčevalne sheme (NSVS). Med 21 bankami, ki so se prijavile na razpis za sodelovanje v omenjeni shemi, jih je stanovanjski sklad izbral ducat, ki so varčevalcem ponudile ugodnosti v obliki dodatnega stanovanjskega posojila pod pogoji NSVS. Sklad je nato med izbrane banke razdelil razpisanih 54.000 pravic za sklepanje varčevalnih pogodb oz. lotov. Največ lotov, 14.038, je pridobila NLB, sledita ji Banka Koper z 9188 loti in SKB banka z 8002 lotoma. Država je letos za premije varčevalcem zagotovila 600 milijonov tolarjev, skupaj z varčevalnimi pogodbami pa naj bi zbrali približno 6,4 milijarde tolarjev na leto.
Skupščina delničarjev Dolenjske banke
29. 06. 1999 17.53
Delničarji Dolenjske banke so na današnji skupščini sklenili, da se 54 milijonov tolarjev ali 10,47 odstotka lanskega čistega dobička, ki znaša 515,7 milijona tolarjev, namenijo za izplačilo udeležbe na dobičku članom upravnega in nadzornega odbora ter zaposlenim delavcem, preostalih 89,53 odstotka oziroma 461,7 milijona tolarjev pa ostane nerazporejeno. Dividenda v višini 1000 tolarjev na delnico se izplača iz nerazporejenega dobička iz leta 1997, in sicer najkasneje do 15. julija letos.
V Moskvi se nadaljujejo pogovori z IMF
29. 06. 1999 11.34
V Moskvi se danes nadaljujejo pogovori med predstavniki Rusije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o možnosti obnovitve pomoči IMF Rusiji, ki je zamrznjena od avgusta lani.
Clinton najavil 142 milijard presežka v letu 2000
29. 06. 1999 09.36
Ameriški predsednik Bill Clinton je napovedal, da bo zvezni proračunski presežek v letošnjem letu znašal 99 milijard dolarjev, leta 2000 pa bo ''viška'' že za 142 milijard. Predsednik si bo prizadeval presežek denarja porabiti za utrditev in izboljšanje sistemov socialnega in zdravstvenega zavarovanja, pri čemer pa bo naletel na odpor republikancev v kongresu, ki si želijo splošnega zmanjševanja davkov in s tem vračanja denarja davkoplačevalcem.
Elton John zaprosil za posojilo 40 milijonov dolarjev
29. 06. 1999 07.52
Angleški pop zvezdnik Elton John, lastnik številnih dragih avtomobilov, dragocenega nakita in drugega bogastva, je londonsko finančno hišo Samuel Montagu zaprosil za odobritev posojila v višini 40 milijonov dolarjev, je poročal The Sunday Times. Pevec, ki v povprečju porabi 400.000 dolarjev na teden, bi za posojilo zastavil svoje domove v Angliji, Franciji in ZDA. S tem posojilom bi povrnil dosedanje posojilo neke angleške banke v višini 11 milijonov dolarjev ter posojilo v višini 4 milijone dolarjev. The Sunday Times ocenjuje njegovo bogastvo na 256 milijonov dolarjev. Njegovo premoženje sestavlja 20 avtomobilov, med njimi gre omeniti Aston Martin, Rolls Royce in Jaguar XJ220, posest v Windsorju zahodno od Londona s tremi jezeri in bazenom, petimi viktorijanskimi vrtovi ter hlev v obliki majhnega gradu za njegove osličke.
Duma odobrila zakona za IMF
25. 06. 1999 11.32
Ruska duma je danes odobrila zakona o povišanju davka za motorna vozila ter sanaciji bančnega sistema, ki sta del paketa zakonodaje, ki ju je Mednarodni denarni sklad (IMF) navedel kot pogoj za sprostitev finančnih sredstev že odobrenega posojila za Rusijo.
NSVS se bo začel izvajati 1. julija
25. 06. 1999 08.31
Stanovanjski sklad RS bo 1. julija v sodelovanju z izbranimi bankami začel izvajati program Nacionalne stanovanjsko varčevalne sheme (NSVS). Med 21 bankami, ki so se prijavile na razpis za sodelovanje v omenjeni shemi, je stanovanjski sklad izbral 12 bank, ki so varčevalcem ponudile ugodnosti v obliki dodatnega stanovanjskega posojila pod pogoji NSVS. Mednje je razdelil razpisanih 54.000 pravic za sklepanje varčevalnih pogodb oz. lotov. Največ lotov, 14.038, je pridobila NLB, sledita pa ji Banka Koper z 9188 loti in SKB banka z 8002 loti. Država je letos za premije varčevalcem zagotovila 600 milijonov tolarjev, skupaj z varčevalnimi pogodbami pa naj bi zbrali približno 6,4 milijarde tolarjev letno.
Objava študija o gospodarskih gibanjih
25. 06. 1999 07.33
Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske (WIIW) primerjave je v študiji o gospodarskih gibanjih v reformnih državah Srednje in Vzhodne Evrope v letih 1999 in 2000 nekoliko znižal prvotne napovedi. To je storil na podlagi gibanj gospodarskih kazalcev v letošnjem prvem četrtletju ter zaradi posledic kosovske krize. Napovedi gospodarske rasti so še posebej neugodne za Bolgarijo in Romunijo. Slovenija naj bi letos po ocenah avstrijskih strokovnjakov dosegla 2,5-odstotno, leta 2000 pa triodstotno realno gospodarsko rast. Najvišjo rast je dunajski inštitut pripisal Madžarski in Poljski, in sicer letos 3,7 oz. 3,5 odstotka, prihodnje leto pa po štiri odstotke. Češka naj bi letos zabeležila negativno konjunkturo v višini poldrugega odstotka, prihodnje leto pa dvoodstotno povečanje. Med peterico najrazvitejših srednje- in vzhodnoevropskih držav naj bi se po ocenah inštituta z negativno gospodarsko rastjo v letu 2000 soočila Slovaška. Prvič po začetku prehoda v tržni sistem se je letna inflacija v vseh reformnih srednje- in vzhodnoevropskih državah, z izjemo Romunije, znižala pod deset odstotkov. Avstrijski inštitut še napoveduje, da bi se na podlagi ugodnih gibanj v zahodni Evropi utegnilo pospešiti oživljanje gospodarstva v reformnih državah, ki bo opazno že v drugi polovici leta. Kot še ocenjuje WIIW, bo Slovenija letos dosegla sedemodstotno rast cen na drobno, leta 2000 pa šestodstotno. Stopnja brezposelnosti naj bi znašala 14, prihodnje leto pa 13 odstotkov.
Moldavci si želijo samo domov
24. 06. 1999 20.55
Moldavci, ki jih je kot ceneno delovno silo v Slovenijo pripeljalo krško podjetje Tron, že drugi dan, zapuščeni od vseh, brez hrane, vode in elektrike, v šotoru čakajo, kaj se bo z njimi zgodilo.
Investicijske banke grozijo Rusiji
24. 06. 1999 14.24
Ruskim finančnim težavam še ni videti konca. Zaradi nerednega odplačevanja posojilnih obveznosti nekaterim evropskim in ameriškim skladom so slednje Rusiji zagrozile s tožbo. Po poročanju ruskega gospodarskega časnika Kommersant naj bi se predstavniki investicijskih bank v ta namen še ta teden v New Yorku srečali z ruskim finančnim ministrom Michailom Kasjanowim.
3,6 odstotna gospodarska rast v Španiji
24. 06. 1999 08.05
Bruto družbeni proizvod se je v Španiji v prvem letošnjem tromesečju povečal za 3,6 odstotka glede na enako lansko obdobje, so povedali predstavniki nacionalnega statističnega instituta. V zadnjem lanskem četrtletju je gospodarska rast v Španiji znašala 3,7 odstotka. Gospodarska rast prvega četrtletja rahlo presega napovedi, ki jih je v začetku maja objavila Banka Španije. V skladu z njimi naj bi namreč bruto domači proizvod v prvem četrtletju letos zrasel za 3,5 odstotka. Rasti prvega tromesečja pa je botrovalo predvsem močno povečanje notranjega povpraševanja, ki se je zahvaljujoč dinamiki porabe in vlaganj povečalo za 5,5 odstotka.
Soglasje o prvi podružnici tuje banke v Sloveniji
23. 06. 1999 18.36
Banka Slovenije je v torek izdala soglasje za ustanovitev prve podružnice neke tuje banke v Sloveniji; gre za podružnico Kaerntner Sparkasse iz Celovca. Svet BS je v zvezi z ustanavljanjem podružnic, ki ga dopušča od februarja letos veljavni zakon o bančništvu, sprejel tudi model, ki ga uporablja sosednja Italija: bančno podružnico v Sloveniji je mogoče ustanoviti le ob predhodnem oblikovanju dotacijskega sklada, ki nadomešča delniški kapital.
Banka Slovenije dala soglasje za ustanovitev prve tuje bančne podružnice
23. 06. 1999 16.20
Banka Slovenije je v torek izdala soglasje za ustanovitev prve podružnice neke tuje banke v Sloveniji; gre za podružnico Kaerntner Sparkasse iz Celovca. Svet BS je v zvezi z ustanavljanjem podružnic, ki ga dopušča od februarja letos veljavni zakon o bančništvu, sprejel tudi model, ki ga uporablja sosednja Italija: bančno podružnico v Sloveniji je mogoče ustanoviti le ob predhodnem oblikovanju dotacijskega sklada, ki nadomešča delniški kapital.
Svetovna banka odobrila posojilo Sloveniji
23. 06. 1999 09.53
Svetovna banka je Sloveniji odobrila posojilo v višini 15 milijonov dolarjev, z njim pa naj bi izboljšali učinkovitost administracije na področju nepremičnin.
Delničarji Abanke o delitvi dobička
22. 06. 1999 15.09
Delničarji Abanke bodo na jutrišnji skupščini odločali o delitvi dobička za leto 1998 in oblikovanju sklada lastnih delnic, imenovali pa naj bi še člana nadzornega sveta in revizorja za poslovno leto 1999.
Delničarji Cetisa podprli sklepe uprave
21. 06. 1999 16.20
Delničarji družbe Cetis, grafično podjetje, so na današnji skupščini sprejeli s strani uprave predlagane sklepe. Tako so med drugim potrdili poročilo o lanskem poslovanju in lanski dobiček v višini 43,8 milijona tolarjev pustili nerazporejen.
Maja nižji zunanjetrgovinski presežek Japonske
21. 06. 1999 13.06
Presežek v japonski zunanjetrgovinski bilanci se je maja v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 31,5 odstotka, pri čemer se je izvoz znižal opazneje kot uvoz, je sporočilo japonsko finančno ministrstvo.
Podravka ustvarila 68 milijonov čistega dobička
19. 06. 1999 20.02
Delniška družba Podravka je lansko poslovno leto končala z 68 milijonov čistega dobička, kar je za 223,8 odstotka več v primerjavi z letom 1997. Delničarji Podravke bodo dobili dividendo v višini treh kun za vsako od 5.406.696 rednih delnic ter 310.833,33 marke za 373.000 preferencijalnih delnic serije B v lasti Evropske banke za obnovo in razvoj. Tako so sklenili delničarji Podravke na svoji glavni skupščini, na kateri so obravnavali poročilo o poslovanju v letu 1998.
Siemens in Fujitsu bosta ustanovila skupno družbo
17. 06. 1999 13.22
Elektronska velikana, japonska družba Fujitsu in nemški Siemens, sta napovedala sodelovanje pri proizvodnji računalnikov. Podjetji naj bi v prihodnje skupno delovali pri proizvodnji osebnih računalnikov, natančneje pri izdelavi strežnikov. Jedro omenjenega sodelovanja bo pomenila ustanovitev skupne družbe, v kateri bosta Fujitsu in Siemens udeležena s polovičnim lastniškim deležem, v njo pa bodo prenešene vse aktivnosti evropske podružnice družbe Fujitsu.
Venezuela v globoki recesiji
15. 06. 1999 16.36
Venezuelsko gospodarstvo je v prvem letošnjem četrtletju zabeležilo padec obsega proizvodnje v višini 9,8 odstotka, kar je po mnenju gospodarskih analitikov skrb vzbujajoče. Padec je predvsem posledica padca cene nafte ob koncu lanskega letu, ki je najpomembnejši venezuelski izvozni izdelek, so sporočili iz venezuelske centralne banke.
Podpisan investicijski dogovor med Fiatom in ruskim Gazom
15. 06. 1999 09.23
Italijanski koncern Fiat in drugi največji ruski proizvajalec avtomobilov Gaz naj bi do jeseni podpisala pomemben investicijski dogovor. Podpis dogovora je načrtovan za november, direktor Gaza Nikolaj Pugin pa je povedal, da so s partnerji, Fiatom in Evropsko banko za obnovo in razvoj, zaradi ruske krize prvoten dogovor že večkrat spremenili. Osnovne smernice ostajajo enake, prav tako vrednost skupnih vlaganj v višini 850 milijonov dolarjev. Nova družba z imenom Nishegord Motors naj bi začela delovati v začetku leta 2000, letno pa naj bi izdelala približno 150.000 avtomobilov.
Wal-Mart nadaljuje pohod na evropski trg
15. 06. 1999 07.56
Največja svetovna drobnoprodajna trgovina Wal-Mart nadaljuje s svojim pohodom na evropski trg. Po prevzemih Wertkaufa in Interspara namerava arkansaška družba za 6,7 milijarde funtov pridobiti še tretjo največjo britansko verigo supermarketov Asda, so sporočili iz podjetja.
Investicijski dogovor Fiata in Gaza
14. 06. 1999 18.05
Italijanski koncern Fiat in drugi največji ruski proizvajalec avtomobilov Gaz naj bi do jeseni podpisala pomemben investicijski dogovor.