višji davki
Tudi poslanci iščejo rešitev za kreditno (ne)sposobnost prebivalstva
17. 01. 2023 18.22
Komisija DZ za nadzor javnih financ je banke in Banko Slovenije pozvala k dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne. Banke med drugim pravijo, da so preveč omejene pri kreditiranju, regulator pa, da so tveganja v bančnem okolju povečana in da so ukrepi primerni.
Ministrstvo enega za drugim ovrglo argumente proti dvigu minimalne plače
17. 01. 2023 13.44
Zaradi zvišanja minimalne plače nas čakajo še višje cene, podražile se bodo tudi storitve v javnem sektorju. S tem smo naredili nov korak proti uravnilovki, povečalo se je število kreditno nesposobnih, ljudje bodo izgubili pravico do socialnih transferjev, ogrožena so delovna mesta ... To je le nekaj argumentov proti dvigu, ki so jih na ministrstvu za delo enega za drugim ovrgli.
Neverjetno bogatenje odstotka najpremožnejših
16. 01. 2023 10.58
Tudi letos je Oxfam ob robu srečanja elit v Davosu objavil podatke o premoženju najpremožnejših. Če smo bili doslej vajeni, da je odstotek najbogatejših v žep spravil toliko kot preostalih 99 odstotkov, je tokrat drugače: Zaslužili so skoraj dvakrat toliko kot preostala raja. Hkrati se je prvič v 25 letih povečala ekstremna revščina. Rešitev so višji davki za najbogatejše, menijo v Oxfamu. Dodali so primer: Medtem ko je Elon Musk plačeval davke po triodstotni stopnji, jih je prodajalka v Ugandi, ki mesečno zasluži vsega 74 evrov, po 40-odstotni.
Višje plače: kdo jih dobi, kdo jih želi, kdo jih bo plačal. Pa nova lestvica?
11. 01. 2023 17.35
Kaj se je zgodilo s plačnim sistemom? Grožnje s stavkami so se očitno izplačale, Fides je v pogajanjih dosegel dovolj, da je preklical stavko, pogajanja s Svizom so prinesla dogovor o plačah pomočnic vzgojiteljic in mladih raziskovalcev ter asistentov, zelo hitro pa so bili s svojimi zahtevami uspešni v pravosodju, saj je premier Robert Golob pravosodnim funkcionarjem obljubil dodatek v višini 600 evrov bruto. Dogovori so zdaj povečali nezadovoljstvo in apetite tudi pri nekaterih drugih skupinah, glavno vprašanje pa je: kdo in kako bo plačal za to, da si je vlada z dogovori kupila nekaj miru?
Odrast kot rešitev za podnebno katastrofo?
26. 12. 2022 06.00
Antropogene podnebne spremembe so verjetno daleč največji izziv, s katerim se sooča in se bo še dolgo v prihodnosti soočalo človeštvo. So družbeni problem, glede katerega smo v preteklosti naredili skoraj nezamisljivo premalo in glede katerega moramo danes zelo hitro narediti še veliko več. Ideje, kaj storiti, so različne. Verjetno največji idejni dvoboj trenutno je med t. i. paradigmo zelene rasti (mainstreamovski pogled) in paradigmo odrasti. Prvo se običajno kritizira, češ da preveč zasanjano verjame v vzdržnost kapitalističnega statusa quo, drugo se napada, češ da je nepotrebno in predvsem nerealistično antikapitalistična.
ZA ali PROTI? Še zadnji poskusi prepričati neodločene
25. 11. 2022 11.53
Pred začetkom volilnega molka se vrstijo še zadnji nagovori volivcem. Tako je že spregovorila koalicija, ki zagovarja 'trikrat za'. "Glas trikrat za je glas za prihodnost," menijo predstavniki koalicije. Predstavniki SDS, ki so bili pobudniki referendumskega trojčka, pa so dejali, da je glasovanje trikrat proti glasovanje "proti siromašenju Slovenije".
Hrvaška uvaja dodaten davek na dobičke podjetij
17. 11. 2022 21.00
Da bi bolj pravično porazdelili bremena energetske draginje, hrvaška vlada načrtuje uvedbo dodatnega davka na dobičke. Plačati ga bodo morala podjetja z več kot 300 milijonov kun (39,7 milijona evrov) prihodkov v letu 2022, je povedal finančni minister Marko Primorac.
Odbor zvišal mejo za strožjo obdavčitev normirancev, OZS svari pred delom na črno
16. 11. 2022 19.25
Odbor DZ za finance je za potrditev na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o dohodnini, s katero se odpravlja nekatere razbremenitve, potrjene letos spomladi. Opozicija, ki se ji številne rešitve zdijo sporne, je nekoliko omilila zaostritev davčne obravnave normirancev. Izredna seja DZ bo v četrtek. OZS pa ocenjuje, da bi predlagane spremembe obdavčitve normirancev prizadele zlasti izumirajoče obrtne poklice, povečalo se bo delo na črno, država pa bo posledično pobrala manj davkov, menijo.
Davek centralizacije: staranje, pomanjkanje služb in drago življenje
14. 11. 2022 10.08
Manjša slovenska mesta v zadnjih letih prepogosto izgubljajo mlade prebivalce, ki se zaradi boljših delovnih pogojev selijo v večja mesta oziroma kar v prestolnico. Kakšni so razlogi in kaj lahko prestolnica ponudi več kot druga mesta ter kaj bi lahko spremenili, so vprašanja, s katerimi se že leta ukvarjajo župani.
Pirc Musarjeva: Na polnočnici sem bila že velikokrat
18. 10. 2022 20.29
V oddaji Svet na Kanalu A se v zadnjem tednu podrobneje predstavljajo predsedniški kandidati. Tokrat je bila gostja Nataša Pirc Musar, ki je sicer prva napovedala svojo kandidaturo. Bi kot predsednica države pomilostila koga, ki ga je kot odvetnica zagovarjala na sodišču? Podporo sta ji izrekla dva nekdanja predsednika, pa se je z njima tudi posvetovala med kandidaturo? In ali bi kot predsednica podprla legalizacijo marihuane?
Soočenje štirih kandidatov: koga bi podprli v drugem krogu, če sami izpadejo?
14. 10. 2022 19.30
Štirje kandidati za predsednika oziroma predsednico Republike Slovenije so v oddaji 24UR ZVEČER soočili mnenja. O njivi in nezaposlitvi delavcev Mihe Kordiša: bo zaradi kršitve akta o ustanovitvi podjetja odstopil od kandidature? Zakaj Sabina Senčar v svoji ordinaciji ne nosi maske, zakaj želi Vladimir Prebilič v državno politiko ter ali Janez Cigler Kralj s tem, ko ne priznava istospolnih družin, širi nestrpnost?
Tonin: Sprejemam politično odgovornost, da sem za vojake kupil najboljšo opremo
01. 10. 2022 13.05
Ali bo prevzel politično odgovornost za 70-milijonsko odškodnino, ki jo bomo zaradi razdrtja pogodbe o nakupu oklepnikov boxer plačali davkoplačevalci? Je Janšev oproda in si tudi zato poslanci NSi v aferi Glupi davki v parlamentu niso upali glasovati za razrešitev Andreja Vizjaka, čeprav je javno govoril, da ga stranka ne podpira, ali mladi up na desnici, ki lahko NSi potegne iz Janševega objema? Izginuli tovornjak z zaščitno opremo v času covida, neposrečena kampanja za novačenje v Slovensko vojsko, zapleti z nabavo zaščitne opreme v času korone, odnos z Ljudmilo Novak, ki je za razliko od njega javno kritizirala Janševo vladanje v času, ko je v njem sodelovala stranka, katere predsednik je, in nenazadnje ... ali je Nova Slovenija skriti adut, ki lahko ob morebitnem odhodu Levice iz koalicije obdrži vlado Roberta Goloba na oblasti brez velikih težav? Veliko izzivov za Mateja Tonina.
IMF pošilja tri milijarde, sledijo privatizacija, višji davki
01. 09. 2022 20.31
Šrilanka je z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) dosegla predhodni dogovor o posojilu v višini približno tri milijarde evrov. Sporazum je sicer odvisen tudi od tega, ali bodo šrilanške oblasti sledile predhodno dogovorjenim ukrepom. "Ta dogovor je le začetek dolge poti, ki je pred Šrilanko, da izide iz krize," je novinarjem v Colombu povedal visoki uradnik IMF Peter Breuer.
Čadonič Špeličeva: Srednji razred bo s to davčno reformo največ izgubil
05. 08. 2022 06.00
Cene stanovanj in drugih nepremičnin so že tako podivjale, zdaj pa nam grozi, da bodo še višje. Za najemnino povprečnega dvosobnega stanovanja v Ljubljani bi pred leti na mesec plačali 500 evrov, danes pa 800 ali celo 1000 evrov, opozarjajo nepremičninarji. Cene bi lahko bile s predlaganimi davčnimi spremembami, ki jih želi uvesti Golobova vlada, še višje. "Srednji razred bo s to davčno reformo največ izgubil," je prepričana podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič. Miha Kordiš iz Levice pa je odločen, da mora država pošteno obdavčiti nakopičena stanovanja multimilijonarjev, potem pa te dohodke uporabiti za družbene potrebe.
Višji davki pomenijo tudi višje najemnine
03. 08. 2022 21.26
Med davčnimi spremembami, ki najbolj razburjajo, je tudi zvišanje davka na dohodek od oddajanja. S tem vlada ne bo oklestila dobičkov, temveč bo še bolj v kot stisnila najemnike, ki bodo za streho nad glavo plačevali še več. Višji davki pomenijo tudi višje najemnine, svarijo nepremičninarji, na drugi strani bi se lahko dodatno razpasel črni trg.
'Če vlada z javnim denarjem ravna odgovorno, ljudje nimajo težav s plačevanjem davkov'
06. 07. 2022 06.00
Je davčno breme v Sloveniji visoko ali je to zgolj naš občutek? Kje smo na lestvici v primerjavi z drugimi državi? Zakaj skandinavski model visokih davkov deluje? Prav zato, pravi Suzana Macuh, rojena slovenskim staršem na Švedskem, ker lahko vsak ne glede na dohodek ali socialni položaj dobi od države tisto, kar potrebuje.
Ali visoko obdavčeno delo v Sloveniji povzroča beg možganov?
05. 07. 2022 06.00
Slovenija sodi med države OECD, kjer je delo visoko obdavčeno, uvrščamo se na šesto mesto. Posledično imamo težavo pri preprečevanju bega možganov in pri privabljanju tujega kadra v Slovenijo. Podjetja tekmujejo predvsem za visoko izobraženi kader. Po besedah Boruta Čeha, direktorja Labene, že slovenski kadri in Slovenci v tujini ne bodo dovolj. Morali bomo tekmovati z drugimi državami, da privabimo kadre iz celega evropskega bazena, sicer razvoj ne bo mogoč.
Bo nepremičninski davek povečal ponudbo na trgu nepremičnin in znižal cene?
04. 07. 2022 06.00
Večina evropskih držav ima nepremičninski davek, Slovenija sodi med izjeme – države, ki takšnega davka nimajo. Uvajamo ga že od leta 2006, ko smo imeli množični popis nepremičnin. Imamo pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – vsaka od 212 občin sama določa, koliko moramo plačati, zneski pa so različni: v Kopru več kot en evro na kvadratni meter za stanovanje, v Krškem pol evra. Bi uvedba davka stabilizirala divjo rast cen nepremičnin? Primer: vrednost garsonjere v Celovških dvorih je danes trikrat višja kot ob nakupu.
Kandidat za finančnega ministra prestal zaslišanje pred odborom DZ
30. 05. 2022 14.47
Kandidat za ministra za finance Klemen Boštjančič je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za finance. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet poslancev, pet jih je bilo proti. Člane odbora so najbolj zanimali njegovi načrti na področju davčne zakonodaje, kjer zagovarja progresivno obdavčitev, a ne namerava hiteti.
Skupina Petrol podvojila prihodke, od države terjajo 51 milijonov evrov
20. 05. 2022 10.00
Skupina Petrol je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 1,9 milijarde evrov prihodkov, kar je 112 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pri 32,4 milijona evrov je višji za 17 odstotkov, medtem ko se je dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo zvišal za 21 odstotkov na 65,6 milijona evrov. Ob tem je Petrol zaradi regulacije cen oddal odškodninski zahtevek v višini 51,3 milijona evrov.
Politikov ne maramo, pomembne teme nas dolgočasijo? To je slabo
10. 04. 2022 09.18
Človekove pravice, zeh, pravice beguncev, zeh, zeh, okolje, globalno segrevanje, svoboda medijev, zeh, zeh, zeh ... Večina ključnih, izjemno pomembnih stvari je za povprečnega volivca, priznajmo, dolgočasnih, je obvezno nakladanje, ki ga, če se le da, presliši.
Skupina Triglav lani čisti dobiček povečala za več kot polovico
02. 03. 2022 09.46
Skupina Triglav je lani zabeležila 113 milijonov evrov čistega dobička, kar je 53 odstotkov več kot leta 2020, prihodke pa je okrepila za 10 odstotkov na 1,46 milijarde evrov. V Triglavu so rast pripisali zavarovalno-tehničnemu delu poslovanja ter upravljanju premoženja strank v vzajemnih skladih in individualnem upravljanju.
FURS lani pobral za skoraj desetino več prihodkov kot v predkoronskem letu 2019
17. 01. 2022 09.08
Finančna uprava RS (FURS) je v letu 2021 pobrala 19,2 milijarde evrov prihodkov, kar je za 2,9 milijarde evrov oziroma za 18 odstotkov več kot v letu 2020 in za 1,6 milijarde evrov oziroma za 9,3 odstotka več kot v letu 2019. Če bi prihodkom v letu 2020 prišteli še prispevke za socialno varnosti, ki so bili na podlagi interventnih ukrepov plačani mimo FURS-a neposredno blagajnam javnega financiranja iz državnega proračuna, bi bili prihodki leta 2021 v primerjavi z letom 2020 višji za 2,3 milijarde evrov oz. 13,8 odstotka. Dokončni podatki bodo sicer znani po zaključnem računu v začetku februarja 2022.
Notranji minister Aleš Hojs je tudi drugič prestal interpelacijo
20. 12. 2021 06.40
Ves dan se je v državnem zboru zagovarjal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Maratonska razprava je trajala pozno v noč. Za razpravo o interpelaciji zaradi očitkov o politizaciji in militarizaciji Policije, ki so jo vložile opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB ter nepovezani poslanci, je bilo namreč predvidenih kar 17 ur. Da bi interpelacija uspela, bi moralo zanjo glasovati 46 poslancev, vendar je Hojsov odhod s položaja podprlo le 44 poslancev. Poleg predlagateljev je dodaten glas za interpelacijo prispeval še poslanec DeSUS-a Ivan Hršak. 37 glasov je bilo oddanih proti. Med razpravo je moral notranji minister dvorano sicer za nekaj časa zapustiti. Vmes si je namreč privoščil prigrizek, zato je prejel opozorilo.
Razbremenitev dohodka iz kapitala in najema ter postopen dvig splošne olajšave
14. 12. 2021 06.48
Državni zbor je redno decembrsko sejo nadaljeval z obravnavo predloga novele zakona o dohodnini, ki prinaša kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala. Kot so sporočili po seji, bodo s predlogom zakona s postopnim zvišanjem splošne olajšave davčno razbremenili dohodke iz dela, zaradi dviga splošne olajšave pa bodo zavezanci tako prejeli bistveno višje neto dohodke. Po načrtih vlade naj bi novosti začele veljati že z januarjem 2022.
Večina udeležencev Muskove ankete pozvala k prodaji 10-odstotnega deleža Tesle
08. 11. 2021 09.10
Kar 58 odstotkov udeležencev ankete, ki jo je sprožil ustanovitelj podjetja za proizvodnjo električnih avtomobilov Tesla Elon Musk, je na njegovo vprašanje, ali naj proda 10-odstotni delež v Tesli zaradi plačila davkov, odgovorila pritrdilno. Ankete se je od sobote do nedelje udeležilo več kot 3,5 milijona uporabnikov družbenega omrežja Twitter.
'Vlada bi morala jasno povedati, kakšna bo njena politika do konca zime'
28. 10. 2021 06.00
Energetski boni za državljane, nižji davki za podjetja. Tako naj bi se Slovenija kratkoročno spopadla z vse višjimi cenami energije in posledicami, ki jih prinašajo dražja elektrika, plin in goriva. Enotnosti na ravni držav članic Evropske unije kot kaže ne bo, saj so interesi držav različni, zato so različni tudi ukrepi. Španija ob podpori Francije zahteva ločitev cen elektrike od trga plina, deveterica držav, med njimi Avstrija, Nemčija in Danska, takšni reformi nasprotujejo. Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je po izrednem sestanku energetskih ministrov napovedal predvsem zaščito najranljivejših.
Cene elektrike v EU v prvi polovici leta gor, najbolj v Sloveniji
20. 10. 2021 12.07
Povprečne cene električne energije za gospodinjstva EU so se v prvi polovici leta na letni ravni nekoliko zvišale in znašale 21,9 evra za 100 kilovatnih ur. Največja rast cen elektrike je bila zabeležena v Sloveniji, in sicer 15-odstotna. Po drugi strani so povprečne cene plina v EU rahlo upadle na 6,4 evra za 100 kilovatnih ur, ugotavlja Eurostat.
Strokovnjaki o podražitvah: 'EU naj ukrepa in uravna ta nesmotrna nihanja'
13. 10. 2021 09.06
Evropska komisija je razgrnila nabor ukrepov za spoprijemanje z visokimi cenami energije. Članice naj bi s kratkoročnimi ukrepi zavarovale še zlasti najranljivejše potrošnike in mala podjetja, na primer s finančno pomočjo ali zamikom plačila računa, srednjeročni ukrepi na ravni EU pa naj bi zagotovili odpornejši evropski energetski trg. Medtem tudi slovenski strokovnjak Peter Novak EU poziva k ukrepanju in opozarja, "da je polovica teh cen povzročena s špekulacijo".
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.