videnje
Jaslice umetnikov v cerkvah
24. 12. 2000 00.00
V piranskih cerkvah so od danes do 6. januarja vsak dan na ogled številne jaslice znanih slovenskih umetnikov. Na župnijskem vrtu je moč občudovati velike jaslice akademskega slikarja Zmaga Modica iz Ljubljane, obogatene z zvočno in svetlobno kuliso. V cerkvi sv. Marije Tolažnice so jaslice iz keramike umetnice Lize Hribarjeve, v cerkvi Marije Snežne pa jaslice iz naravnih kamnov z morskega obrežja, delo otrok pod vodstvom sester dominikank. V cerkvi sv. Petra je svoje videnje jaslic razstavila akademska slikarka Fulvia Zudič, jaslice restavratorke in akademske slikarke Mire Ličen Krmpotič so v cerkvi sv. Štefana, v cerkvi sv. Marije od Zdravja na Punti pa jih je postavil akademski kipar Janez Lenassi. Jaslice iz keramike avtorice Ane Krmpotič so v krstilnici sv. Janeza, prav tako keramične iz Bassana v Italiji pa v cerkvi sv. Roka. Običajne župnijske jaslice so v stolnici sv. Jurija in v minoritskem samostanu sv. Frančiška in v cerkvi sv. Frančiška.
ZLSD proti revščini
27. 09. 2000 00.00
Mestna organizacija ZLSD Ljubljana je s svetniki in svetnicami v ljubljanskem mestnem svetu ter kandidatkami in kandidati za DZ na srečanju obravnavala predloge stranke za reševanje socialnega položaja občank in občanov, ki živijo pod pragom revščine (teh je trenutno 10 odstotkov), načine vključevanja nevladnih organizacij v zagotavljanje socialne varnosti in nujne zakonske spremembe.
Umetnost proti logiki centra
15. 05. 2000 13.37
V galeriji Kapelica bo drevi ob 21. uri odprtje instalacije z elementi performansa z naslovom Schoengen. Projekt petčlanskega artističnega kolektiva Agregat bo postavljen do 20. maja, odslikuje videnje aktualnih dogodkov na relaciji jugovzhodna Evropa - zahodna Evropa, za katere je po mnenju tvorcev projekta značilna vse bolj zaznavna nezmožnost preseganja kulturnih in socialnih razlik v širšem evropskem okviru. razlog naj bi bil v institucionalnih ovirah, ki jih ''deželam na obrobju'' vztrajno postavljajo politične ustanove Evropske unije.
Pastirčka razglašena za blažena
13. 05. 2000 13.40
Papež Janez Pavel II. je danes za blažena razglasil dva od treh portugalskih pastirčkov, katerih videnje Device Marije je Fatimo proslavilo kot enega najbolj svetih krajev za pripadnike rimskokatoliške cerkve.
Reliefi Lovra Inkreta v Strunjanu
25. 04. 2000 11.06
V razstavišču Krke - Zdravilišča Strunjan bodo jutri, ob 20.30 odprli razstavo najnovejših del akademskega kiparja Lovra Inkreta iz Ljubljane. Razstavljeni bodo njegovi reliefi, nastali v letošnjem letu, ki jih je Inkret poimenoval Harlekinov let.
Prvaki pomladnih strank drevi v Ajdovščini
09. 04. 2000 17.02
Predsedniki treh pomladnih strank SDS, SLS in SKD, Janez Janša, Marjan Podobnik in Lojze Peterle, se bodo, kot je STA izvedela iz strankarskih virov, sešli drevi v Ajdovščini ob predstavitvi skupnega kandidata treh pomladnih strank na tamkajšnjih nadomestnih županskih volitvah.
Janša ponovno o trgovanju z orožjem
23. 03. 2000 16.01
Prvak SDS Janez Janša, sicer minister za obrambo v letih od 1990 do 1994, je danes predstavil svoje videnje razorožitve nekdanje republiške teritorialne obrambe, in tako nadaljeval z nizom novinarskih konferenc - prva je bila v ponedeljek, na katerih želi zaradi številnih ''špekulacij'' podrobneje spregovoriti o trgovanju z orožjem v prvi polovici devetdesetih let. Razorožitev, kot je poudaril, je ''najbolj kočljivo in sramotno dejanje v novejši slovenski zgodovini'', takratni predsednik republiškega predsedstva Milan Kučan pa je ''neposredno odgovoren za velik del razorožitve''.
Razstava keramoslik Dubravke Šorel
19. 02. 2000 09.32
V galeriji Krka v strunjanskem zdravilišču bodo v sredo, 23. februarja, ob 20. uri odprli razstavo keramoslik Dubravke Šorel, so sporočili iz omenjene galerije. Šorelijeva bo prvič predstavila keramoslike iz zadnjih dveh mesecev, za katere je značilna predvsem dvodimenzionalna površina, v vsebinskem smislu pa avtoričin poseben odnos in videnje bivanjskega elementa. Razstava bo na ogled do 22. marca.
Mestna občina Celje ni slab gospodar
16. 02. 2000 17.49
V zvezi z različnimi odzivi na odločitev Mestne občine (MO) Celje o odstranitvi oglasnih panojev na nezazidanih stavbnih zemljiščih in javnih površinah so danes v omenjeni občini zadevo še enkrat celovito osvetlili. Občinsko vodstvo motijo očitki o prikritosti in prirejenosti razpisa, zato so svoje videnje problema podali v pisni izjavi. V tej MO Celje navaja, da je v uradnem listu objavila javni razpis za oddajo zemljišč v začasni zakup, zato so navedbe o prikritosti in prirejenosti razpisa zdaj že bivših oglaševalcev na področju celjske občine neutemeljeni.
Slovenski poslovneži na Microsoftovi konferenci
15. 02. 2000 18.02
Korporacija Microsoft je priredila Letno konferenco generalnih direktorjev na temo ''Uspešne strategije za digitalno ekonomijo", ki je potekala v Londonu v času od 31. januarja do 1. februarja.
Varnostni svet ZN danes o BiH
15. 11. 1999 12.58
Kot je pred dnevi potrdil slovenski veleposlanik v ZN Danilo Tuerk, bo Varnostni svet, ki mu v novembru predseduje Slovenija, danes na odprti seji govoril o BiH. Na zasedanju, ki ga bo vodil slovenski zunanji minister Boris Frlec, bodo trije člani predsedstva BiH predstavili svojo vizijo uresničevanja mirovnega procesa v državi.
Mednarodna zbirka Moderne galerija 2000+
08. 11. 1999 16.30
Moderna galerija v Ljubljani postavlja mednarodno zbirko, ki jo je poimenovala 2000+. Projekt, ki daje poudarek vzhodnoevropski umetnosti, so galeristi prvič predstavili junija letos ob slovesni donaciji Marine Abramović v Mali galeriji na Slovenski cesti. Moderna galerija želi izkoristiti priložnost, ki se je Sloveniji ponudila z organizacijo mednarodnega bienala likovne umetnosti, Manifeste 3, leta 2000 v Ljubljani. V času Manifeste 3 se želi svetu predstaviti kot muzejsko-galerijska institucija, ki je v času tranzicije postala most med umetnostno zahodne in vzhodne Evrope. Zato se je odločila sistematično zbirati dela predvsem vzhodnoevropskih umetnikov.
Slovenska literatura v Pragi
23. 09. 1999 13.33
Praška kavarna Viola, ki ima "poetično-literarni" sloves, je s pomočjo Slovenske ambasade, v Češki republiki 21. septembra gostila slovenska literata mlajše generacije - Lelo B. Njatin in Aleša Debeljaka. Gostje so tako imeli priložnost slišati oba avtorja brati iz lastnih del v slovenščini - Njatinove pravljice Velikonovo srce ter Debeljakove nove pesniške zbirke Mesto in Otrok. Prav tako pa so ta večer nastopili češki interpreti. Ti so brali iz nedavno izšlih čeških prevodov Njatinove ter Debeljaka, ki so plod dolgoletne angažiranosti Dr. Františka Benharta. Ta je zagotovo najbolj zaslužen za promocijo slovenske literature v Češki republiki, saj je število njegovih prevodov skorajda že nepregledno. Nasploh pa je treba poudariti, da slovenska literatura - pa tu ne gre samo za dela Njatinove ter Debeljaka, temveč tudi Draga Jančarja, Aleša Štegerja in mnogih drugih - vedno naleti na topel in pritrdilen sprejem med češkimi bralci.
Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja
21. 09. 1999 13.49
Slovenski gledališki muzej je v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Poljske v Sloveniji dvojno številko svoje redne publikacije Dokumenti tokrat posvetil sodobnemu poljskemu gledališču. Z razstavo sodobnega poljskega gledališkega plakata, ki je bila spomladi na ogled v tem muzeju, s ciklusom predavanj poljskih teatrologov in gledaliških ustvarjalcev ter z video projekcijami najzaminivejših predstav poslednjih desetletij je Slovenski gledališki muzej namenil ustrezno pozornost povojnemu poljskemu gledališču. Kot poudarja direktor muzeja Ivo Svetina, je bilo to zanimivo in inspirativno dogajanje na Slovenskem premalo poznano.
Mednarodna konferenca o človekovih pravicah
24. 08. 1999 17.08
Na Brdu pri Kranju bo od 25. do 28. avgusta mednarodna konferenca z naslovom Človekove pravice in demokratične spremembe, ki jo organizirajo oddelek za sociologijo in znanstveni inštitut pri ljubljanski Filozofski fakulteti ter ljubljanska podružnica Avstrijskega inštituta za vzhodno- in jugovzhodnoevropske študije. Zadnji dan bodo strokovnjaki na okrogli mizi razpravljali o problemu Kosova in njegovi prihodnosti.
Zaslišanje Pogorevca pred t.i. Jerovškovo komisijo
11. 06. 1999 17.22
Sestala se je preiskovalna komisija o t.i. aferi Vič-Holmec, ki je dopoldne že zaslišala direktorja tacenskega izobraževalnega centra Marka Pogorevca kot eno izmed 26 prič, ki naj bi pripomogle k pojasnitvi ozadij in razkrile morebitno vpletenost nosilcev javnih pooblastil v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov med osamosvojitveno vojno leta 1991 na Koroškem. Zaslišanju so se danes od petih povabljenih prič odzvale le tri, in sicer Pogorevc, Andrej Berginc in Melita Globočnik.
Širitev EU prva prioriteta finskega predsedstva
10. 06. 1999 20.38
Širitev Evropske unije je prva prednostna naloga finskega predsedovanja povezavi v drugi polovici letošnjega leta. To je po pogovorih s slovenskim ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem povedal finski minister za evropske zadeve in zunanjo trgovino Kimmo Kalevi Immeri Sasi, ki se mudi na nekajurnem obisku v Sloveniji.
Govoril je kar 25 ur skupaj
13. 04. 1999 07.44
Upokojeni tesar Michael Morel je v nedeljo podrl svetovni rekord v neprestanem govorjenju o eni sami temi. Kar 25 ur je podajal svoje videnje in stališča na - sicer zares obsežno - temo ''življenje''. Morel, 64-letni Novozelandec, je svoj rekord proslavil s pivom, nato pa se je odpravil domov spat. Rekord v neprestanem govorjenju je pred tem leta 1957 dosegel ameriški politik Strom Thurmond, znašal pa je 24 ur in 19 minut. V skladu s pravili Guinnessove knjige rekordov si je Morel samo vsakih osem ur privoščil 15-minutni odmor, odhod na stranišče pa mu je bil dovoljen vsake štiri ure.
30 milijonov za nevladne organizacije
13. 10. 1998 14.28
Urad vlade za informiranje bo iz proračuna za leti 1998 in 1999 namenil skupaj 30 milijonov za sofinanciranje 52 nevladnih in neprofitnih organizacij, ki bodo s svojimi projekti s področja informativno-komunikacijskega in izobraževalnega delovanja slovenski javnosti predstavljale svoje videnje slovenskega vključevanja v Evropsko unijo (EU).