vigilija
Uran voščil vernikom
17. 03. 2008 17.12
Ljubljanjski nadškof in metropolit Alojz Uran je v svoji velikonočni poslanici vernike spomnil na Jezusovo trpljenje.
Bedenje v baziliki
15. 04. 2006 19.54
Romarji in turisti so se zgrnili v Vatikan, kjer se je v baziliki sv. Petra ob 22. uri začela velikonočna vigilija.
Vigilije proti vojni v Iraku
18. 08. 2005 00.00
V ZDA je noč na četrtek razsvetlilo več sto vigilij ob svečah v znak protesta proti vojni v Iraku na pobudo matere ameriškega vojaka.
Papež prešibek za slovesnosti
26. 03. 2005 00.00
Papež Janez Pavel II. se bo zaradi šibkega zdravja najverjetneje udeležil zgolj blagoslova na velikonočno nedeljo.
Kako praznujemo veliko noč?
26. 03. 2005 00.00
V okviru praznovanja velike sobote so potekale molitve ob božjem grobu, ki ga uredijo v cerkvah.
Uvod v praznovanje velike noči
24. 03. 2005 00.00
Na veliki četrtek se pričenja praznovanje največjega krščanskega praznika. Verni se v teh dneh spominjajo Jezusove smrti in vstajenja.
Praznovanje velike sobote
10. 04. 2004 00.00
V okviru praznovanja velike sobote so ob božjem grobu, ki so ga uredili v cerkvah, potekale molitve. Na ta način se verni spominjajo mrtvega Jezusa, k blagoslovu pa so prinesli tudi velikonočne jedi.
Papež slavi velikonočno vigilijo
10. 04. 2004 00.00
V baziliki Svetega Petra v Vatikanu se je začelo velikonočno bedenje - vigilija, ki ga vodi papež Janez Pavel II.
Papež poudaril lepoto človeškega obstoja
21. 04. 2003 00.00
Papež Janez Pavel II. je letošnje velikonočne slovesnosti zaključil z opoldansko molitvijo, ki jo je vodil z balkona svoje rezidence na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Med molitvijo je poudaril lepoto človeškega obstoja.
Velikončna sobota po Sloveniji
19. 04. 2003 00.00
Kristjani po vsem svetu so praznovali velikonočno soboto. V cerkve so prinašali k blagoslovu velikonočne jedi, ki jih bodo zaužili v nedeljo, na velikonočno jutro. Zvečer je po cerkvah potekala velikonočna vigilija oziroma bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih.
Začetek velikonočnih praznikov
17. 04. 2003 00.00
Danes se v katoliški cerkvi začenjajo velikonočni prazniki, največji in najstarejši praznik krščanstva. Na današnji veliki četrtek bodo dopoldne v stolnicah krizmene maše. Papež Janez Pavel II. pa bo na današnji veliki četrtek objavil svojo 14. encikliko.
Praznovanje velike noči
28. 03. 2002 00.00
Velika noč je največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih, s tem pa tudi odrešenja. Velika noč se določi po luninem koledarju in sicer na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni.
Končane velikonočne slovesnosti
16. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. se bo danes odpravil na dvodnevni oddih v svojo poletno rezidenco v Castelgandolfu blizu Rima, potem ko je minule dni vodil vse glavne velikonočne obrede. Najpomembnejši med njimi, ki so v Rim privabili največ romarjev z vsega sveta, so bili križev pot okrog Koloseja na veliki petek, velikonočno bedenje v baziliki svetega Petra na veliko soboto ter nedeljska vstajenjska maša in blagoslov Urbi et orbi (Mestu in svetu) na Trgu sv. Petra v Vatikanu.
Papež voščil velikonočne praznike
15. 04. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je na veliko nedeljo po tradicionalni slavnostni vstajenski maši na Petrovem trgu, kjer se je zbralo okrog 100 tisoč ljudi, blagoslovil mesto in svet (Urbi et Orbi) ter voščil blagoslovljene velikonočne praznike v številnih jezikih, med drugim tudi v slovenščini. Po maši je papež v velikonočni poslanici zaželel naj velikonočna luč razsvetli ljudi dobre volje po vsem svetu. "Svet se lahko spremeni, mir je mogoč tudi tam, kjer že predolgo trajajo spopadi: v Jeruzalemu in vsej sveti deželi, pa tudi na Balkanu, kjer naj se konča skrb zbujajoča negotovost," je dejal papež. Janez Pavel II. v svojem apostolskem pismu poudarja, da je letošnja velika noč prva v tretjem tisočletju. Papež vernike spodbuja, naj še naprej trdno verjamejo v trajno prisotnost Kristusa na poti nove evangelizacije. Sveti oče ob tem opozarja, da nova evangelizacija ne sme zaiti s poti zaradi aktualnih problemov ali neuspehov v preteklosti.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.