visoke
Letos štirje Bloudkovi nagrajenci
24. 11. 2000 00.00
Bloudkove nagrade za dosežke na športnem področju so letos prejeli Špela Pretnar, Davo Karničar, Jože Hladnik in Janko Strel. Odbor za podeljevanje omenjenih nagrad je letos podelil še 12 priznanj, prejeli pa so jih športniki Rok Kolander in Matej Prelog, Brigita Langerholc, Mojca Suhadolc, Matjaž Vrhovnik, košarkarska reprezentanca do 20 let ter športni delavci Lojze Ambram, Edvard Kolar, Marjeta Kovač, Milan Kupper, Jože Kuzma, Ivo Makarovič in Marko Trškan.
O italijanskem zakonu za manjšine
24. 11. 2000 00.00
V Gorici je sinoči potekal posvet z naslovom Zakon 482/99 o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin, ki so ga priredili Goriška pokrajinska uprava, Pokrajinska konzulta za slovensko skupnost ter krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Na posvetu so predvsem upraviteljem in italijanskemu delu prebivalstva goriške pokrajine predstavili določila novega zakona za jezikovne manjšine v Italiji in torej tudi za furlansko in slovensko jezikovno manjšino.
Nikkei danes navzdol
21. 11. 2000 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei je v primerjavi z včerajšnjim dnem oslabel za 123,19 točke oz 0,85 odstotka in pristal pri 14.408,46 točke.
Visoka komisarka ZN na obisku v Pekingu
20. 11. 2000 00.00
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice pri Združenih narodih Mary Robinson je davi prispela v Peking. Med dvodnevnim obiskom se bo Robinsova sestala s predsednikom republike in sekretarjem KP Jiang Zeminom in podpredsednikom vlade Qian Qichenom. Pred prihodom visoke komisarke so na sedežu ZN v Ženevi izrazili upanje, da bo Robinsova v Pekingu podpisala sporazum o tehničnem sodelovanju, ki med drugim predvideva usposabljanje kitajskega vojaškega, policijskega in pravnega osebja. V skladu z novim sporazumom naj bi ZN Kitajski nudili tudi svetovalno pomoč pri uskladitvi zakonodaje z mednarodnimi standardi o človekovih pravicah.
Povečanje črpanja nafte?
19. 11. 2000 00.00
Večina držav članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) ne izključuje možnosti povečanja proizvodnje surove nafte še pred ministrskim srečanjem kartela, ki je predvideno za 17. januar prihodnje leto, je danes povedal savdski minister za nafto Ali bin Ibrahim al-Naimi.
Poziv proizvajalkam nafte
18. 11. 2000 00.00
Ameriški sekretar za energetiko Bill Richardson je v Rijadu pozval države proizvajalke nafte naj določijo bruto ceno za sodček nafte med 20 in 25 ameriških dolarjev. Ob tem je izjavil, da je cena 30 ameriških dolarjev za sodček nafte škodljiva za države v razvoju.
Upad prodaje avtomobilov
15. 11. 2000 00.00
Prodaja novih avtomobilov v Zahodni Evropi je oktobra upadla za štiri odstotke. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov se je prodaja v primerjavi z oktobrom 1999 znižala s 1,17 milijona na 1,12 milijona vozil.
Pogajanja z EU
14. 11. 2000 00.00
Slovenija je na današnjem krogu pristopnih pogajanj z Evropsko unijo končala usklajevanja o prostem opravljanju storitev. S tem se je število doslej na pogajanjih zaprtih poglavji unijinega pravnega reda povzpelo na trinajst. Vodja slovenske pogajalske ekipe Janez Potočnik je bil z doseženim v Bruslju zadovoljen, obžaloval pa je, da zaradi še nezavzetega skupnega pogajalskega stališča petnajsterice na dnevnem redu ni bilo tudi poglavja o socialni politiki in zaposlovanju, saj je menil, da bi ga bilo moč prav tako zapreti.
Mitsubishi Motors je podvojil izgubo
13. 11. 2000 00.00
Četrti največji japonski proizvajalec avtomobilov Mitsubishi Motors je v prvi polovici poslovnega leta, ki se je končalo konec septembra, v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj podvojil svojo izgubo. Izguba se je povečala predvsem zaradi visoke vrednosti japonskega jena ter afere, v katero se je zapletlo podjetje, potem ko se je razkrilo, da je Mitsubishi kar 20 let prikrival pritožbe svojih kupcev glede pomanjkljivosti na vozilih.
Robinsonova nadaljuje obisk Bližnjega vzhoda
10. 11. 2000 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson bo nadaljevala misijo na Bližnjem vzhodu, v okviru katere bo skušala preučiti in raziskati ozadje najnovejših nemirov in ugotoviti morebitne kršitve človekovih pravic s strani izraelske vojske na palestinskih avtonomnih ozemljih. Med drugim se bo sestala tudi s predstavniki izraelskega vrhovnega sodišča in vojske.
Prevent z odpadki do energije
02. 11. 2000 00.00
V delniški družbi Prevent, ki združuje 18 hčerinskih družb, poleg zaščitnih sredstev letno izdelajo tudi prek dva milijona avtomobilskih prevlek za avtomobilsko industrijo v Evropi, kjer so si pridobili 15-odstotni tržni delež. Kljub računalniško vodenemu krojenju pa pri proizvodnji letno ostaja za 5000 ton ostankov blaga, ki v glavnem končajo na komunalnem odlagališču odpadkov v Mislinjski Dobravi. V ta namen so se v Preventu v skladu z evropskimi standardi odločili za najgospodarnejše ravnanje s tovrstnimi ostanki blaga. Po večletnem spremljanju svetovnih trendov se je kot najbolj ekološko sprejemljiva, energetsko koristna in ekonomsko učinkovita izkazala termična obdelava, saj najsodobnejša tehnologija omogoča uporabo visoke energetske vrednosti ostankov kot alternativnega vira energije za potrebe proizvodnje.
Predstavitev italijanskih pesnikov
01. 11. 2000 00.00
V goriški Državni knjižnici so sinoči predstavili večjezično zbirko poezij italijanskih pesnikov iz Furlanije Julijske krajine z naslovom Prvi zvezek prevodov (Primo quaderno di traduzioni), ki jo je izdala založba Campanotto Editore s sodelovanjem Tržaške univerze in Visoke šole modernih jezikov za prevajalce iz Trsta in goriške literarne revije Lunini zvezki, ki jo vodi pesnik Silvio Cumpeta.
Crossair bo ukinila letalske linije
30. 10. 2000 00.00
Švicarska letalska družba Crossair, ki se spopada z izgubo, bo ukinila nekatere letalske linije, prodala nekaj letal in odpustila del zaposlenih. Končno odločitev o tem bo vodstvo družbe Crossair sprejelo v roku dveh tednov, je povedal direktor družbe Moritz Suter. Namestnik direktorja Andre Dose pa je dejal, da gre za preživetje družbe, in da načrtujejo varčevalni program, s katerim bi prihranili več deset milijonov nemških mark. Kot vzrok za varčevalni program je Crossair navedel kolektivno pogodbo, glede katere se družba že več mesecev ne more dogovoriti s piloti, po besedah Suterja pa pomembno vlogo v krizi letalske družbe igrajo tudi visoke cene goriva in visok tečaj dolarja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
ZRJ ne priznava volitev na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je izjavil, da Zvezna Republika Jugoslavija ne bo priznala lokalnih volitev na Kosovu, ker naj bi bile monoetnične.
Nuklearke v kandidatkah za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Skupina za atomska vprašanja Evropske unije bo do konca leta pripravila poročilo o jedrski varnosti v vseh kandidatkah za članstvo, nato pa bo unija na ravni ministrskega sveta sprejela ustrezne zaključke, v katerih bo, če bo potrebno, kandidatkam svetovala izboljšave. To je danes po pogovorih s češkim zunanjim ministrom Janom Kavanom, s katerim sta govorila o češko-avstrijskih nesoglasij glede nuklearke v Temelinu, povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Pri tem je zatrdil, da ne gre za postavljanje novih pogojev v širitvenem procesu. Poročilo skupine za atomska vprašanja bo odgovorilo, ali kandidatke za članstvo pri jedrski varnosti sledijo praksi članic EU, ministrski svet pa nato po Verheugnovih besedah sprejel "ustrezne zaključke". Kot je razložil komisar, bo skupina za atomska vprašanja poročilo pripravila na podlagi študij, ki jih o vseh jedrskih elektrarnah v prosilkah za članstvo, torej tudi o nuklearki v Krškem, izdeluje Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA, kar pomeni izvedence iz držav članic EU z aktivno jedrsko politiko.
Poharjeva optimistična pred prvenstvom
18. 10. 2000 00.00
Od 19. do 22. oktobra bo v športni hali Soča v Ljubljani potekalo osmo Mednarodno prvenstvo Slovenije 2000 v badmintonu. Turnir je eden izmed 17 tekmovanj evropske serije, točkuje pa se sedem najboljših uvrstitev. Nastopilo bo skoraj 100 igralcev iz 18 držav. Slovenci imajo visoke načrte.
Vlada dvignila trošarine
16. 10. 2000 00.00
Naftni trg se zaradi krize na Bližnjem vzhodu spet maje. Kljub temu, da je OPEC povečal črpanje nafte, se zahodne države bojijo možnih motenj v preskrbi. Arabske države bi zaradi podpore Palestincem nafto lahko uporabile kot orožje za izsiljevanje Izraela.
Začetek vrhunskega zasedanja EU
13. 10. 2000 00.00
Danes se bo začelo dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje EU, ki bo predvsem posvečeno dogovarjanju o institucionalnih reformah unije pred sprejemom novih članic. V ospredju zasedanja bodo tudi odnosi petnajsterice z ZRJ po porazu Slobodana Miloševića na septembrskih predsedniških volitvah. O tej temi se bodo voditelji članic EU pogovarjali z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki ga je predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, povabil v Biarritz.
Vrnitev vojske ZRJ na Kosovo bi zanetila novo vojno
12. 10. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes izjavil, da bi vrnitev jugoslovanske vojske na Kosovo kljub spremembi režima v Beogradu povzročila novo vojno. Poveljnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR), španski general Juan Ortuno pa je danes v Madridu menil, da je navzočnost sil NATO na Kosovu jamstvo za mir na Balkanu. Na novinarsko vprašanje, ali se bodo mednarodne sile KFOR po demokratičnih spremembah v ZRJ morebiti umaknile s Kosova ali pa zmanjšale število svojih pripadnikov, je Ortuno odgovoril, da gre šele za začetek demokratičnih sprememb in da je navzočnost sil zveze NATO v pokrajini nujna. Če se bo napetost na območju zmanjšala, bo KFOR zmanjšal število svojih vojakov, je še dodal španski general. Civilni upravitelj ZN Kouchner je kot svojega morebitnega naslednika na tem položaju omenil nekdanjega vodjo britanske demokratske liberalne stranke Paddija Ashdowna. Kouchner je Ashdowna pohvalil kot zelo sposobnega in ob tem dodal, da do njegove zamenjave verjetno še ne bo prišlo tako kmalu. Glavno besedo pri tem bo imel generalni sekretar ZN Kofi Annan, je še dejal Kouchner. Kouchnerjevo ime se sicer najpogosteje pojavlja v zvezi z zamenjavo visoke komisarke ZN za begunce Sadako Ogata, ki bo 31. decembra po desetih letih zapustila to mesto.
Nekdanji premier obsojen
12. 10. 2000 00.00
Nekdanji indijski premier Narasimha Rao je bil danes obsojen na tri leta zaporne kazni in plačilo kazni v višini 100.000 rupij (2175 dolarjev) zaradi podkupovanja poslancev, ki so ga podprli na tajnem glasovanju julija 1993, s tem pa omogočili, da se je njegova vlada obdržala na oblasti. Enako kazen je sodišče izreklo tudi nekdanjemu ministru za notranje zadeve Buti Singhu.
Nemški inštitut popravil napovedi gospodarske rasti
10. 10. 2000 00.00
Visoke cene energije so vodilni nemški ekonomski inštitut, kölnski Institut der Deutschen Wirtschaft, prisilile, da je svojo napoved za letošnjo nemško gospodarsko rast nekoliko popravil. Inštitut tako napoveduje, da bo Nemčija letos zabeležila 2,9-odstotno in ne triodstotno gospodarsko rast, kot je napovedal sprva.
Svetovni dan pošte
09. 10. 2000 00.00
Poštarji v Sloveniji in drugod po svetu danes praznujejo svetovni dan pošte. Na ta dan leta 1874, torej pred 126 leti, so namreč v Bernu ustanovili Svetovno poštno zvezo. Gre za drugo najstarejšo mednarodno organizacijo, ki vključno s Slovenijo povezuje 189 držav oziroma več kot 700.000 pošt po vsem svetu.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
Karničar uspešno z Everesta
07. 10. 2000 00.00
Slovenski ekstremni smučar Davo Karničar je na pragu zgodovinskega uspeha, da bi kot prvi človek neprekinjeno presmučal z najvišje gore na svetu Mt. Everesta. Karničar se je skupaj s Francem Oderlapom povzpel na vrh 8848 m visoke gore ob 3.15 po slovenskem času, nato pa zaradi hudega mraza takoj začel s smučanjem. Ob 5.45 je uspešno prismučal do tabora 3 na višini 7300 m. V bazni tabor naj bi prismučal ob 9. uri.
Dobiček Alcoa v mejah pričakovanega
07. 10. 2000 00.00
Največji svetovni proizvajalec aluminija, ameriški Alcoa, je v tretjem letošnjem četrtletju, ki se je končalo konec septembra, zabeležil 42-odstotno rast dobička. Podjetje je tako v omenjenem obdobju zaslužilo 368 milijonov dolarjev.
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Mesić upokojil sedem generalov
29. 09. 2000 00.00
Po včerajšnji objavi odprtega pisma dvanajstih generalov hrvaške vojske, zaradi katerega je hrvaški predsednik Stipe Mesić danes upokojil sedem generalov, podpisnikov pisma, je Mesić danes na proslavi ob Dnevu policije izjavil, da vsem tistim, ki so želeli zrušiti državo s pamfleti sporoča, da so zaigrali na napačno karto. Mesićevo odločitev o upokojitvi generalov sta danes podprla tako hrvaški premier Ivica Račan kot tudi načelnik generalštaba hrvaške vojske Peter Stipetić.
Francoski železničarji grozijo
28. 09. 2000 00.00
Franciji zaradi vsesplošne stavke železničarjev grozi danes kaos v železniškem prometu. Oblasti se bojijo, da bi do zastojev lahko prišlo tudi v čezmejnem železniškem prometu. Predstavniki delojemalcev državnih železnic SNCF želijo s stavko izsiliti nova pogajanja za kolektivno pogodbo.
Kakšno upravo potrebuje Slovenija
27. 09. 2000 00.00
Kakšno upravo potrebuje Slovenija?, je naslov letošnjih, že sedmih po vrsti, dnevov slovenske uprave. Na tridnevnem mednarodnem strokovnem simpoziju, ki se bo začel jutri v Portorožu, bodo med drugim predstavili nekatere spremembe v javnem sektorju ter spregovorili o reformi javne uprave, kakovosti v upravnih enotah, uvajanju elektronskega poslovanja v upravo, izobraževanju, spremembah v sistemu javnih uslužbencev ter rabi in urejanju prostora v slovenskih občinah. Del referatov pa se bo nanašal tudi na predstavitev predpristopnih strategij, pogajanj o pristopu Slovenije EU, institucionalne usposobljenosti naše države, denacionalizacije ter zakonodajnega prilagajanja pravu EU. Organizator simpozija je Visoka upravna šola Univerze v Ljubljani.