visokih
Začetek srečanja članic G-7 v Pragi
23. 09. 2000 00.00
V češki prestolnici se je začelo srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank sedmih industrijsko najrazvitejših držav (G-7),
Cene nafte predmet predvolilnega boja
22. 09. 2000 00.00
Predsedniška kandidata dveh največjih ameriških strank sta v predvolilno kampanjo vključila tudi problem visokih cen nafte. Demokratski kandidat,
Trgovanje še naprej v znamenju slabe likvidnosti
21. 09. 2000 00.00
Trgovanje dne 20. 09. 2000 je minilo v znamenju slabe likvidnosti, ki smo jo na borzi v zadnjem času že navajeni. Indeks SBI 20 se je spremenil v pozitivno smer za 0,28% na 1.669,66 točke, indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX pa je ostal nespremenjen na 1269,10 točke.
Zaporne kazni za zahodne državnike
21. 09. 2000 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je po dveh dneh sojenja na 20 let zapora obsodilo štirinajst visokih predstavnikov zahodnih držav in zveze Nato.
Nadaljevanje protestov po Evropi
19. 09. 2000 00.00
Protesti proti visokim cenam goriva po Evropi se nadaljujejo. Jezni tovornjakarji postavljajo blokade v Španiji, na Švedskem in Norveškem, naftne stavke so ponovili tudi na Irskem in v Nemčiji. Po dobrih dveh tednih, odkar so prve zapore postavili Francozi, pa so prevozniki prvič stavkali tudi izven Evrope, točneje v Izraelu.
Generalna konferenca MAAE
19. 09. 2000 00.00
Včeraj se je na Dunaju začelo 44. zasedanje Generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE). Na konferenci bodo tudi letos obravnavali vrsto vprašanj miroljubne uporabe jedrske energije, varne uporabe virov sevanja, varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki, neproliferacije jedrskega orožja in varovanja jedrskih materialov.
Zapore ostajajo
18. 09. 2000 00.00
Norveški avtoprevozniki so v velikem delu države danes zaustavili oskrbo z bencinom. O zaporah cest poročajo tudi na Finskem, na Švedskem in v Izraelu, v Belgiji pa več tisoč delavcev stavka, da bi dosegli znižanje cen kurilnega olja. Protestne akcije so potekale tudi v številnih mestih po Franciji.
Vlade sklepajo kompromise s prevozniki
17. 09. 2000 00.00
Nizozemska vlada je napovedala, da bo prevoznim podjetjem izplačala odškodnino v višini 400 milijonov nemških mark, do konca leta pa jim bo vrnila tudi presežek davka na gorivo. Madžarska vlada pa je preklicala prvotno načrtovano povišanje davka na nafto.194160Tudi nemška vlada naj bi v prihodnjih dneh predstavila paket ukrepov, s katerimi naj bi razbremenili državljane in posamezne panoge zaradi vedno večjih energetskih stroškov, je povedal predstavnik nemškega finančnega ministrstva. Vsi ti ukrepi pomenijo še dodaten pritisk na nepopustljiv odnos britanskega premiera Tonyja Blaira do rešitve vprašanja visokih cen goriva. Med tem pa je nepopustljiv odnos britanske vlade pripeljal do zmanjšanja zaupanja volivcev do laburistov.
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.
Dva milijona dolarjev za Putinovo glavo
15. 09. 2000 00.00
Voditelji čečenskih upornikov so danes ponudili dva milijona dolarjev tistemu, ki jim bo prinesel glavo ruskega predsednika Vladimirja
Protesti se nadaljujejo
14. 09. 2000 00.00
Protesti zaradi visokih cen goriva se na Nizozemskem in v Belgiji nadaljujejo, čeprav so belgijska vlada in prevozna podjetja dosegla dogovor o delni poravnavi za naraščajoče stroške
Dražje delnice v Tokiu
13. 09. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so danes uspeli pokriti del izgube iz prejšnjih dni. Borzni indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 150,29 točke oz. 0,9 odstotka in trgovanje končal pri 16.190,52 točke. V zadnjih dveh delovnih dneh je Nikkei izgubil skupaj 450 točk.
Stavke avtoprevoznikov se nadaljujejo
12. 09. 2000 00.00
Stavke zaradi visokih cen goriva se širijo in krepijo po vsej Evropi. Medtem so se protesti iz Francije razširili tudi v Veliko Britanijo in Nemčijo. Razjarjeni vozniki tovornjakov so v Belgiji razširili svoj protest in ustavili dostop do največjih naftnih rafinerij v državi in blokirali glavne prometnice v belgijski prestolnici. Podobne proteste so pripravili tudi avtoprevozniki na Nizozemskem in kmetje na jugu Švedske.
Protesti proti visokim cenam goriva se nadaljujejo
12. 09. 2000 00.00
V več evropskih državah tudi danes potekajo protesti proti visokim cenam goriva. Medtem ko je v Franciji cestnih zapor manj, so se v Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem protesti okrepili. Protestniki zahtevajo znižanje davkov na gorivo, k čemur mora dati soglasje tudi Evropska komisija v Bruslju. Njen predstavnik, evropski komisar za gospodarstvo in finance Pedro Solbes, je danes zatrdil, da komisija zaradi visokih cen goriva ne predvideva znižanja davkov, saj da bi bila to slaba rešitev tako za gospodarstvo kot za okolje.
EU ne bo znižala davkov na goriva
09. 09. 2000 00.00
Finančni ministri Evropske unije, ki so se
Letošnja inflacija nad pričakovano
01. 09. 2000 00.00
Slovensko gospodarstvo cveti. Med cvetjem pa je vseeno videti nekatere zaskrbljujoče bolne bilke. Vsaj ena je nestabilen letošnji proračun, druga pa gotovo letošnja inflacija, ki je junija skoraj prebila deset odstotkov. Cene sicer sedaj padajo, vendar glede na avgustovsko 0,3 odstotno inflacijo, obeti niso ravno najboljši.
Filmske zvezde že prihajajo v Benetke
30. 08. 2000 00.00
Clint Eastwood, Richard Gere, Sharon Stone in Donald Sutherland so ameriške filmske zvezde, ki so že prispele v Benetke, kjer se bodo zvečer udeležili otvoritve 57. mednarodnega filmskega festivala. Mesto je v pričakovanju velikih in znanih filmskih imen ter številnih oboževalcev preplavljeno s telesnimi stražarji in paparazzi. Sharon Stone bo na nocojšnji slovesni otvoritvi 70-letnemu ameriškemu igralcu, režiserju in producentu Clintu Eastwoodu izročila častnega zlatega leva za kariero, nato pa bodo izven konkurence predvajali njegov zadnji film Vesoljski kavboji.
Požari v Grčiji in na Hrvaškem
25. 08. 2000 00.00
V požaru, ki je zajel neko vas v pokrajini Epir na severu Grčije, sta danes ponoči umrli dve ženski. Požari v tej pokrajini so v zadnjih dveh dneh skupno zahtevali že štiri življenja, so sporočili gasilci. V Grčiji gori še vedno na območju Arkadije in Lakonije na polotoku Peloponez, na območju Pirejev, na otoku Zakinthos in območju kraja Skiathos na otočju Sporades. V Grčiji trenutno divja 78 požarov, najbolj resne razmere pa naj bi bile trenutno na Peloponezu na jugu države, kjer trenutno pustošijo trije hujši požari. Zaradi neugodnih vremenskih razmer se lahko ogenj v prihodnje še razširi.
Potočnikova proti neonacističnim organizacijam
25. 08. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik je ob zadnjih napovedih evropske skrajne desnice, da bo v Trstu pripravila zborovanje pripadnikov nacifašističnih organizacij, danes pisala tržaškemu županu Riccardu Illyju. V pismu je podprla njegova prizadevanja, da bi zborovanje skrajnežev preprečil, in se pridružila njegovemu pozivu evropskim in svetovnim vladam, naj prepovejo obstoj neonacističnih organizacij. Po mnenju ljubljanske županje bi lahko v tem duhu z Illyem skupaj nastopila na nekaterih srečanjih visokih predstavnikov evropskih mest in regij. Potočnikova upa, da bo Evropa omogočila, da se bodo rane iz preteklosti lahko zacelile in da bo znala povezati različnost svojih narodov v strpnosti in sožitju.
Generalni sekretar OPEC-a v Sloveniji
23. 08. 2000 00.00
V Sloveniji se že od včeraj mudi generalni sekretar OPEC-a, združenja največjih proizvajalk nafte in organizacije, ki nadzoruje cene nafte. Rilwanuja Lukmana sta včeraj sprejela zunanji in gospodarski minister, danes pa se je z gostom srečal tudi predsednik vlade Andrej Bajuk. Lukman je v pogovoru s slovenskim premierom opisal gibanje cen nafte na mednarodnem trgu, premier pa mu je predstavil gibanje cen naftnih derivatov v
Japonska in Severna Koreja o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
22. 08. 2000 00.00
Japonska in Severna Koreja sta danes v Tokiu začeli nov krog pogajanj za vzpostavitev diplomatskih odnosov, je sporočila japonska vlada. Srečanje se odvija na ravni visokih diplomatov, na pogajanjih, ki bodo trajala do četrtka, pa ne pričakujejo večjega napredka. 16-člansko severnokorejsko delegacijo vodi Jong Tae Hwa, Japonsko pa zastopa Kodžiro Takano. Diplomati so se sicer sestali že aprila v Pjongjangu, prvič po neuspešnih pogajanjih leta 1992.
Hmeljarji prejeli državno podporo
18. 08. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki bodo v prihodnjih dneh končali z obiranjem savinjskega goldinga ter pričeli s pospravljanjem pozne sorte hmelja aurore in kultivarjev C skupine, so v začetku tedna prejeli obljubljeno državno podporo, in sicer 118.000 tolarjev na hektar. Po besedah direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije Martina Pavloviča, so te subvencije deležni vsi hmeljarji, ne le tisti, ki so žične nasade odkupili od Hmezad kmetijstva v stečaju.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
VW bo prenesel porizvodnjo Lupa
16. 08. 2000 00.00
Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen naj bi prenesel proizvodnjo avtomobilov v tujino. Po poročanju gospodarskega časnika Financial Times Deutschland naj bi pri koncernu v kratkem prenesli proizvodnjo svojega modela osebnega avtomobila lupo na Portugalsko.
Poziv hackerjem, naj se pridružijo Pentagonu
05. 08. 2000 10.59
Največja konvencija hekerjev se je v ameriškem Las Vegasu začela s ponudbo najvišjih predstavnikov ameriške vojske, da bi se svetovna elita računalniških vandalov zaposlila pri vojski in branila državo pred računalniškimi napadi tujih vlad.
Demonstracije proti teroristom
30. 07. 2000 16.12
Baskovska separatistična organizacija ETA ima razloge za zaskrbljenost in upam, da se bo tega začela kmalu zavedati, je v San Sebastianu, na severu Španije, poudaril španski premier Jose Maria Aznar. To je dejal po koncu žalne slovesnosti, s katero so počastili spomin na nekdanjega guvernerja Baskije Juana Mario Jaureguija, ki sta ga v soboto v Tolosi umorila dva domnevna pripadnika organizacije ETA. Pogreba 47-letnega Jaureguija, ki je sicer zadnja leta živel v Čilu in je v Španijo prišel le na počitnice, se je davi poleg visokih španskih predstavnikov udeležilo več sto ljudi.
Bank of America bo odpustila 10.000 delavcev
29. 07. 2000 17.33
Največja ameriška banka, Bank of America, bo v naslednjem letu zmanjšala število svojih zaposlenih za približno 10.000 delavcev. Banka se je za skoraj sedemodstotno zmanjšanje števila zaposlenih odločila, ker želi zmanjšati stroške poslovanje ter s tem pospešiti rast dobička. Banka bo za odpravnine odpuščenim delavcem v tekočem, tretjem letošnjem trimesečju namenila 500 milijonov dolarjev. Sicer pa v Bank of America, ki zdaj v 4500 podružnicah v 21 ameriških zveznih državah zaposluje 150.000 delavcev, pričakujejo, da bodo prihodnje leto zabeležili približno 15-odstotno rast dobička iz poslovanja. Banko so k zmanjševanju števila zaposlenih prisilile predvsem razmere v ameriškem bančnem segmentu, ki ga zadnje čase pestijo stroški visokih obrestnih mer.
Novi nemiri na Fidžiju
27. 07. 2000 15.03
Vojska na Fidžiju je danes po včerajšnji aretaciji voditelja upornikov Georgea Speighta in njegovih privržencev napadla neko šolo, v katero so se zatekli uporniki. Pri tem je bil ubit en upornik, najmanj 56 upornikov je bilo ranjenih, 369 pa so jih aretirali, je za avstralsko televizijo Sky News danes potrdil tiskovni predstavnik vojske Filipo Tarakinikini. V napadu je bil lažje ranjen tudi en vojak.
Močan potres prizadel Filipine
16. 07. 2000 18.33
Potres z močjo 6,4 po Richterjevi lestvici je danes stresel otočje Batanes na severu Filipinov, so sporočili seizmologi. Pri tem je bilo ranjenih najmanj šest ljudi, tresenje je sprožilo nekaj manjših zemeljskih plazov, precej škode pa je povzročene na nekaterih poslopjih. Prekinjena je tudi oskrba z vodo in električno energijo.