vključevanje
Vaja v nuklearki
09. 12. 2000 00.00
V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so danes izvedli vajo NEK 2000, v kateri so preverili načrte ukrepov in dejansko pripravljenost za delovanje ob izrednem dogodku. Vaja je temeljila na predpostavki iztekanja radioaktivnih snovi iz zadrževalnega hrama. Na tej podlagi so simulirali ročno zaustavitev elektrarne in vzpostavitev organizacije za primer izrednega dogodka, so sporočili iz Uprave RS za jedrsko varnost.
Mednarodni dan invalidov
01. 12. 2000 00.00
Ob mednarodnem dnevu invalidov in 80. obletnici organiziranosti slepih in slabovidnih v Sloveniji sta Svet invalidskih organizacij Slovenije in Zveza slepih in slabovidnih pripravila slavnostno prireditev z naslovom V svetlobo. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik države Milan Kučan, ki je ob tej priložnosti poudaril, da bomo tretjega decembra na stari celini zabele žili evropski dan invalidov z geslom Recimo NE diskriminaciji. To geslo ter misel iz dokumenta OZN ob razglasitvi mednarodnega leta kulture miru, da je potrebno spoštovati kulturo raznolikosti, nas po njegovih besedah obvezuje k polnemu uresničevanju pravic posameznika, ne glede na razlike v družbenem položaju in tudi ne glede na takšno ali drugačno telesno prizadetost.
Kacin sprejel Davida Allina
20. 11. 2000 00.00
Nekdanji predsednik odbora DZ za mednarodne odnose, poslanec Jelko Kacin, je danes sprejel namestnika direktorja oddelka za jugovzhodno Evropo na kanadskem zunanjem ministrstvu Davida Allina, pristojnega za Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo. Allina je zanimala predvsem slovenska ocena političnih sprememb v državah jugovzhodne Evrope po volitvah, in sicer v BiH, na Hrvaškem in v ZRJ. Zanimalo ga je tudi, kakšna bo nova slovenska vlada glede na napovedano zmanjševanje
Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.
Vodafone letos uspešno
14. 11. 2000 00.00
Največji mobilni operater na svetu Vodafone je v obdobju od marca do septembra zabeležil 3,3 milijarde funtov dobička pred obdavčitvijo, kar je za 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Delnice Vodafona so po objavi poslovnih rezultatov v prvem polletju fiskalnega leta poskočile za 5,8 odstotka. V šestmesečju je Vodafone ustvaril 10,2 milijarde funtov prometa in tako za 32 odstotkov presegel lanskih 7,7 milijarde funtov.
Bručan na obisku v Zagrebu
10. 11. 2000 00.00
Delegacija ministrstva za zdravstvo, ki jo vodi minister Andrej Bručan, se na povabilo hrvaške ministrice za zdravstvo Ane Stavljenič Rukavina mudi na enodnevnem delovnem obisku v Zagrebu. Na željo slovenske strani so govorili tudi o možnostih zdravljenja hrvaških državljanov z območja hrvaške Istre v izolski bolnišnici. Ta je bila namreč predvidena kot bolnišnica, ki bo pokrivala potrebe po bolnišničnem zdravljenju tudi tega dela Istre.
Pahor pisal Drnovšku
06. 11. 2000 00.00
Predsednik ZLSD Borut Pahor je v pismu, ki ga je v zvezi s popravljenim predlogom
Žižić predstavil program dela nove vlade
04. 11. 2000 00.00
Mandatar za sestavo nove jugoslovanske vlade Zoran Žižić je v svojem predstavitvenem govoru, ki ga je danes prebral na skupnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma skupščine ZR Jugoslavije, kot prvo prednostno nalogo njegovega kabineta izpostavil vključevanje ZRJ v mednarodno skupnost.
Sodelovanje Telekoma in Arnesa?
30. 10. 2000 00.00
Upravni odbor Arnesa je 26. oktobra na razširjeni seji, na kateri so bili
Sporazum zamejskih združenj v GZS
19. 10. 2000 00.00
Podpredsednica GZS Marta Kos je na Območni zbornici za severno Primorsko v Novi Gorici s predsednikoma Slovenskega gospodarskega združenja Gorica in Slovenskega deželnega združenja Trst danes podpisala sporazum o pristopu obeh združenj v polnopravno članstvo GZS. Podpisani sporazum bo omogočil lažje vključevanje zamejskih podjetij v programe GZS, pa tudi lažje vključevanje slovenskih podjetij v gospodarske aktivnosti v sosednji Italiji.
Bajukova razlaga ni prepričala predsednika Kučana
12. 10. 2000 00.00
Predsednik Kučan je danes odgovoril na pismo premierja Bajuka. Ta je pred dnevi Kučanu pisno obrazložil, zakaj se je ponovno obrnil na Beneško komisijo. Kučan je v odgovoru Bajuku med drugim zapisal: "Vaše navedbe me niso prepričale. Vaše drugo obračanje na Beneško komisijo po razpisu volitev kaže dvom in nezaupanje v slovensko ustavnopravno ureditev in v državni zbor. Beneška komisija bi morala biti obveščena tudi o tem, da so trije nekdanji ustavni sodniki, ki soodločali o referendumu v zvezi z volilnim sistemom, danes ministri".
OMO pozdravil demokratični razvoj v ZRJ
11. 10. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji izredni seji razpravljal tudi o zadnjih dogodkih v ZRJ. Odbor je pozdravil demokratičen razvoj v državi in izrazil pričakovanje, da se bo zvezna skupščina ZRJ odrekla vztrajanju pri stališču o kontinuiteti nekdanje SFRJ in Miloševićeve Jugoslavije. OMO pričakuje, da se bo ZRJ kot ena od enakopravnih držav naslednic SFRJ pridružila mednarodni skupnosti in drugim državam naslednicam v prizadevanjih za mir in stabilnost na jugovzhodu Evrope, gospodarski razvoj in vključevanje celotne regije v evropske integracijske procese. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič pa je članom odbora povedal, da se bo v petek v Beogradu kot posebni odposlanec premiera Bajuka srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico.
Zagožen se je srečal s papežem
04. 10. 2000 00.00
Predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen se je danes v Vatikanu udeležil splošne avdience pri papežu Janezu Pavlu II. in se nato z njim tudi osebno srečal. Zagožen se je svetemu očetu zahvalil za vso dosedanjo naklonjenost samostojni državi Sloveniji in ga zaprosil tudi za nadaljnjo podporo pri prizadevanjih Slovenije za enakopravno vključevanje v družino evropskih držav. Sinoči se je prvak SLS+SKD sestal na delovni večerji s predstavniki Slovencev, ki živijo v Rimu, so sporočili s sedeža omenjene stranke.
Nova Stranka ima največji delež žensk
02. 10. 2000 00.00
Med strankami, ki imajo svoje kandidate za državni zbor v vseh volilnih okrajih, ima največji delež žensk na svoji listi, kar dve tretjini, Nova Stranka. Predvsem zato, ker se, tako pravijo, borijo za enakopravnost žensk. Trdni pa so tudi glede slovenskega nevključevanja v evroatlantske zveze.
Začeli so se Slovenski kemijski dnevi
28. 09. 2000 00.00
V Mariboru so se danes začeli Slovenski kemijski dnevi, na katerih se je zbralo okoli 340 strokovnjakov iz ljubljanske in mariborske univerze, raziskovalnih inštitutov ter gospodarstva. Na osrednjem strokovnem srečanju slovenskih kemikov, ki ga je pod okriljem Slovenskega kemijskega društva pripravila Fakulteta za kemijo in kemijsko tehlologijo iz Maribora v sodelovanju z ljubljansko fakulteto in inštituti, bo danes in jutri svoje referate predstavilo 170 udeležencev. Po besedah predsednika organizacijskega odbora srečanja prof. dr. Petra Glaviča bodo udeleženci Slovenskih kemijskih dnevov, na katerih sodelujejo tudi številni strokovnjaki iz tujine, obravnavali strokovna vprašanja v osmih skupinah, poudarek pa bodo dali prenosu dognanj in rešitev iz znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodnjo. Organizatorji Slovenskih kemijskih dnevov so predstavili tudi sinočnji posvet o viziji in strategiji razvoja kemijske industrije v Sloveniji. Po besedah dr. Glaviča je kemijska, farmacevtska in polimerska industrija paradni konj slovenskega gospodarstva, nadpovprečno pa so uspešne tudi druge procesne industrije, med njimi proizvodnja pijač, celuloze in papirja, nekovin in naftnih derivatov. Kljub temu da so kemijska podjetja po dodani vrednosti na zaposlenega v vrhu slovenskega gospodarstva, pa še vedno občutno zaostajajo za uspešnostjo poslovanja kemijske industrije v najbolj razvitih državah Evropske unije, kjer država in kemijska podjetja namenjajo znatno več sredstev za raziskovalno-razvojno delo. Po mnenju strokovnjakov bo treba zato tudi v Sloveniji začeti vlagati v razvojno-raziskovalno delo na področju kemije najmanj 10 do 15 odstotkov prihodka, v naslednjih petih letih pa bo treba prenoviti tri četrtine obstoječih programov. Nujno je tudi stalno izobraževanje zaposlenih ter strateško povezovanje podjetij z domačimi in tujimi partnerji. V okviru Slovenskih kemijskih dnevov je dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Maribora prof. dr. Valter Doleček pripravil sprejem za najbolj uspešne diplomante, ki so za svoje dosežke pri vključevanju v znanstveno-raziskovalno delo prejeli nagrade Sklada Henkel Slovenija. Zlati prstan in denarno nagrado so letos prejeli Amra Perva, Tatjana Čoh in magister Gorazd Sobočan. Kot je dejal dr. Doleček, njihovi dosežki kažejo na to, kako kakovostno je kemijsko izobraževanje v Sloveniji in kakšne možnosti imajo študentje za vključevanje v znanstveno-raziskovalno delo.
Posvet slovenskih znanstvenikov iz diaspore
28. 09. 2000 00.00
V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se je pričela prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Namen dvodnevne konference, na kateri sodeluje okrog sto uglednih slovenskih znanstvenikov iz diaspore in domovine, je povezati slovensko znanje ter videti, kje je Slovenija v sedanji "revoluciji znanja".
Na Bledu smetana slovenskih znanstvenikov iz diaspore
28. 09. 2000 00.00
V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) se je danes pričela prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Namen dvodnevne konference, na kateri sodeluje okrog sto uglednih slovenskih znanstvenikov iz diaspore in domovine, je povezati slovensko znanje ter videti, kje je Slovenija v sedanji "revoluciji znanja". Boris Pleskovič s Svetovne banke in Jože Krašovec s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in ljubljanske teološke fakultete bosta v uvodnih predavanjih govorila o revoluciji znanja, tranziciji in civilni družbi oziroma o načelnih in izkustvenih razlogih za etiko v znanosti. Na prvem tovrstnem srečanju "smetane" slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev bodo razpravljali o več vprašanjih, zbranih v štirih tematskih sklopih. Danes bo na vrsti pregled slovenskega znanstvenega potenciala v svetu in vključevanje znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v raziskovalno in akademsko pedagoško delo v domovini. Ta dan se bo zaključil z okroglo mizo na temo primerjave študija na univerzah v Sloveniji in tujini. Drugi dan konference bodo razpravljali o prioritetnih smereh razvoja slovenske znanosti in raziskav v luči globalizacije kot tretjim tematskim sklopom. Na njem bo med drugimi sodeloval Joseph Straus z Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in kompeticijsko pravo iz Münchna. Sledil bo sklop z naslovom Organizacija znanstveno-raziskovalnega dela za tretje tisočletje: povezave univerz in raziskovalnih institutov z industrijo, v okviru katerega bo govor o tehnološkem razvoju in posledicah za slovensko tehnološko politiko v prihodnosti, pomenu raziskovalnih inštitutov za razvoj slovenske industrije, vlogi specializiranja v mednarodnem sodelovanju in podobno. Konferenca se bo končala z okroglo mizo, ki bo namenjena vključitvi rojakov v slovenski akademski prostor.
33. MOS danes zapira svoja vrata
17. 09. 2000 00.00
V Celju danes po desetih dneh vrata zapira 33. mednarodni obrtni sejem. Sejem bo letos obiskalo približno 200 tisoč obiskovalcev, čeprav so se organizatorji sejma nadejali, da se bo ta številka povzpela na 240.000. Kljub temu, kot pravi direktor Celjskega sejma Franc Pangerl, je to bil dober obisk, saj se celjska sejemska prireditev po številu razstavljavcev in obiskovalcev uvršča med pomembne evropske sejme.
SMS začela deliti letake
16. 09. 2000 00.00
Z začetkom volilne kampanje je Stranka mladih Slovenije (SMS) začela z akcijo delitve letakov naslovljenih s pozivom Zbudi se Slo(n) po vsej državi. Stranka želi opozoriti na vse bolj izrazite probleme slovenske države ter aktivno vključevanje mladih pri njihovem reševanju.
Bajuk na vrhu trilaterale v Budimpešti
13. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk se bo danes v Godollu pri Budimpešti udeležil enodnevnega srečanja trilaterale s kolegoma iz Madžarske in Italije, Viktorjem Orbanom in Giulianom Amatom, pridružil pa se jim bo tudi hrvaški premier Ivica Račan, saj naj bi se v Budimpešti tristranska naveza razširila v štirilateralo. Pred začetkom vrha se je premier zjutraj srečal z gostiteljem, madžarskim kolegom Orbanom.
Potočnik odhaja na Nizozemsko
11. 09. 2000 00.00
Vodja slovenskih pogajalcev z EU in v. d. direktorja vladne službe za evropske zadeve Janez Potočnik bo v okviru serije obiskov držav članic Evropske unije, na katerih predstavlja slovensko vključevanje vanjo, v prihodnjih dneh obiskal Nizozemsko in Dansko.
Deset let slovenske diplomacije
01. 09. 2000 00.00
Na Brdu pri Kranju je bil sinoči sedmi redni letni posvet slovenske diplomacije. Zunanja politika in diplomacija pa sta ostali v senci predvolilnega obdobja in zapletov med predsednikom države, predsednikom vlade in zunanjim ministrom zaradi zahteve po odpoklicu petih diplomatov. Z liste petih sta na posvet prišla le dva.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Vlada pojasnjuje kadrovske zamenjave
01. 08. 2000 21.03
Vlada je sinoči opravila kadrovska imenovanja zato, ker je članom nadzornega sveta kapitalskega sklada 22. julija letos potekel mandat, enako je potekel mandat članom sveta kliničnega centra, in sicer že aprila letos, je v telefonski izjavi za STA danes povedal tiskovni predstavnik predsednika vlade Saša Veronik. Kot je še poudaril, so imenovanja novih članov izključno posledica poteka mandata prejšnjih članov, zato je potrebno javnost korektno obvestiti.
Koalicija v težavah, vlada dobro
24. 07. 2000 18.05
Koalicija v težavah vlada dobro, je slovenski zunanji minister Lojze Peterle danes odgovoril na vprašanje, kako razprtije v vladi glede volilnega sistema vplivajo na delo vlade na splošno. Vpliva na vključevanje v Evropsko unijo pa ni, saj stranke zavezuje politični dogovor o sodelovanju pri tem projektu. ''Vlada dela po programu, ministrstva tudi, in zakonodaja se pospešeno pripravlja, tako da bi bila ocena napredka do jeseni še izboljšana. Vlada zato tudi ne gre na dopust,'' je ob tem poudaril. Peterleta so začudile še besede predsednika države Milana Kučana ob Najevski lipi, da je v Sloveniji edini zakonodajalec parlament. ''To namreč ne drži. Zakonodajalec je po ustavi tudi ljudstvo, kadar je za to zaprošeno. Ko je bilo zaprošeno, da se izrazi o volilnem sistemu, je nastopalo v ustavni vlogi zakonodajalca. Ljudstva ne smemo na nobeni ravni preskočiti,'' je dejal minister in izrazil upanje, da bo situacija presežena.
Čim manjši proračunski primankljaj
22. 07. 2000 16.10
Finančni minister Zvonko Ivanušič je povedal, da je od premiera Bajuka dobil zagotovilo, da ga bo ta pri njegovem prizadevanju za čim manjši proračunski primanjkljaj v letu 2000 podpiral. Minister je poudaril, da ekonomizacija javnih financ podobno kot vključevanje v EU ne bi smela biti politična tema, ampak bi o njej morali konsenz doseči najprej v strokovni in šele nato v politični javnosti. Ivanušič je znova poudaril, da proračunski primanjkljaj ne bi smel biti višji od 0,8 odstotka BDP, kar bodo poskušali doseči predvsem z zmanjševanjem pravic. V zvezi s privatizacijo bank je Ivanušič povedal, da podpira načrt prejšnje vlade, sedanja pa se o tem vprašanju še ni izrekla. Namen strokovnega sveta, ki ga je ustanovil in je vanj med drugim povabil guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja in člana sveta Banke Slovenije Ivana Ribnikarja, je po Ivanušičevih besedah doseči predvsem večjo usklajenost z uradom za makroekonomske analize, centralno banko in nekaterimi drugimi, saj fiskalne politike ni mogoče določati brez upoštevanja monetarne in dohodkovne politike.
Združitveni kongres SŽZ
09. 07. 2000 12.43
Včeraj je v Novem mestu potekal Združitveni kongres Slovenske ženske zveze pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki, kjer so bili izvoljeni organi SŽZ, za predsednico Katarina Ovca Smrkolj, državno svetnico in častno predsednico Lidija Drobnič ter za predsednico Programskega sveta SŽZ Nada Skuk.
Združenje evropskih železnic izdalo študijo
09. 07. 2000 11.36
Evropska in mednarodna združenja železnic so nedavno izdala študijo, ki ocenjuje, da znašajo zunanji stroški prometa v Zahodni Evropi kar 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Gre za stroške zaradi nesreč, zastojev in vplivov na okolje in zdravje: onesnaženje zraka, hrup in tveganja podnebnih sprememb. Kar 90 odstotkov teh stroškov gre pripisati cestnemu prometu. Združenje evropskih železnic je pozvalo k takojšnji akciji za preusmeritev potnikov in tovora iz cest na železnice. Študija napoveduje, da bodo zunanji stroški do leta 2010 narasli kar za 40 odstotkov, če ne bodo sprejeti ukrepi v prid bolj trajnostnim oblikam prometa. Prednostna naloga bi moralo biti vključevanje zunanjih stroškov v ceno prevoza za vse oblike prometa.
Okrogla miza o preiskovalnem novinarstvu
28. 06. 2000 08.54
V prostorih Društva novinarjev Slovenije je bila včeraj zvečer okrogla miza na temo raziskovalnega oziroma preiskovalnega novinarstva, na kateri so se udeleženci pogovarjali predvsem o tem, kaj pomeni tovrstno novinarstvo in ali to v Sloveniji obstaja oziroma kakšne so možnosti za njegov obstoj. Gosta okrogle mize sta bila Marko Milosavljevič s Fakultete za družbene vede in novinar Dela Grega Repovž, povezovala pa jo je Sonja Merljak, prav tako novinarka Dela.
Študentska konferenca o demokraciji
22. 06. 2000 13.58
V Mariboru se je danes začela evropska študentska konferenca o demokraciji in sodelovanju študentskih organizacij, ki jo je skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru pripravilo Evropsko združenje nacionalnih študentskih organizacij ESIB s sedežem v Bruslju. Na konferenci, ki jo vodi direktorica Evropskega združenja nacionalnih študentskih organizacij Manja Klemenčič, sodeluje blizu 60 delegatov iz 32 držav, ki govorijo o vključevanju študentov v procese demokratičnega odločanja tako na univerzi kot v družbi nasploh.