vlad
O razmerah na jugu Srbije
16. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska in srbska vlada sta na današnjem skupnem zasedanju v Bujanovcu, ki se ga je udeležil tudi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, sprejeli deklaracijo o razmerah na jugu Srbije po vpadu oboroženih Albancev s Kosova na demilitarizirano območje na administrativni meji med Srbijo in pokrajino. Na zasedanju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so sprejeli tudi odločitev o oblikovanju koordinacijskega odbora, ki bo spremljal razvoj dogodkov v občinah Bujanovac, Preševo in Medvedja.
Vlada o javnih financah
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji se je vlada lotila tudi reševanja javnih financ. Ker proračuna za naslednje leto zaradi menjavanja vlad ni, delovanju države v prvih mesecih novega leta grozi kolaps. Ministrstvo za finance je zato pripravilo spremembe zakona o javnih financah, kar bo podlaga za začasno financiranje proračuna.
Bohinc na mednarodni konferenci v Palermu
13. 12. 2000 00.00
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc se bo udeležil mednarodne konference proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki poteka v Palermu na Siciliji. Konference se udeležujejo ministri vlad Albanije, BiH, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Makedonije, Romunije, Črne gore in Kosova.
Konferenca ZN o organiziranem kriminalu
12. 12. 2000 00.00
Na štiridnevni konferenci v organizaciji Združenih narodov, ki se je danes začela v Palermu, je v prvem delu konference, ki se je začela z minuto tišine v spomin na žrtve mafije, spregovoril tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, ki je opozoril, da novi dosežki tehnologije ne bi smeli služiti kriminalnim namenom, zato je treba sprejeti ustrezne zakone in varnostne ukrepe. Italijanski pravosodni minister Piero Fassino je poudaril, da je Palermo simbol boja državnih organov proti mafiji in napovedal, da bodo 25 odstotkov sredstev, ki bodo na podlagi nove konvencije zaplenjena podjetjem in združbam, ki se ukvarjajo z mednarodnim kriminalom, namenili ZN.
Drnovšek zadovoljen z dogovorom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija, Slovaška, Madžarska in Češka pozdravljajo dogovor, sprejet na vrhu Evropske unije v Nici, so po srečanju v Bratislavi poudarili predsedniki vlad teh držav - Janez Drnovšek, Mikulaš Dzurinda, Viktor Orban in Miloš Zeman. Novi dogovor o institucionalni prenovi unije namreč odpira pot za širitev EU z letom 2003 in štiri države so prepričane, da bodo končale pogajanja za članstvo v EU do konca leta 2001. Tako Slovenija, Madžarska in Češka, sicer članice luksemburške skupine, kot tudi Slovaška, ki je pogajanja z EU začela kasneje, pa so izrazile upanje, da bodo lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Ciampi praznuje 80. rojstni dan
09. 12. 2000 00.00
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi praznuje danes 80. rojstni dan. "To bo dan kot vsak drugi, tako kot je bilo vedno doslej v mojem življenju," je dejal Ciampi, ki prejema čestitke tako iz Italije kot iz celega sveta. Kot so povedali Ciampijevi sodelavci, je najlepše darilo prišlo iz Nice, kjer so voditelji držav in vlad Evropske unije razglasili listino EU o temeljnih človekovih pravic. Italijanski predsednik si je namreč z vsem srcem prizadeval za sprejetje listine, temelja bodoče evropske ustave.
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Demonstracije v Nici
06. 12. 2000 00.00
Pred vrhunskim vrhom držav evropske unije v Nici je na francosko riviero prišlo nekaj deset tisoč demonstrantov, večinoma članov delavskih sindikatov, tudi slovenskih. Od šefov svojih držav, ki bodo razpravljali predvsem o notranjih reformah unije, so evroproletarci zahtevali, da se pravice, ki izhajajo iz pogodb o delu priznajo za temeljne človekove pravice.
Zaprisegel novi mehiški predsednik
01. 12. 2000 00.00
Konservativni opozicijski politik, 58-letni Vincente Fox je v mehiškem kongresu zaprisegel kot novi mehiški predsednik. S tem se je v Mehiki končala vladavina Institucionalne revolucionarne stranke (PRI), ki je bila na oblasti vse od leta 1929. Fox je dolžnosti predsednika slovesno prevzel od predhodnika Ernesta Zedilla. Slovesnosti ob prevzemu dolžnosti se je udeležilo tudi 19 predsednikov vlad in držav, med njimi kubanski predsednik Fidel Castro.
Bajuk pozdravil sprejem ZRJ v SEP
25. 11. 2000 00.00
Slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle sta sodelovala na vrhu SEP v Bduimpešti, na katerem so kot 17. državo v članstvo sprejeli ZRJ. Bajuk je pozdravil sprejem ZRJ kot ene od naslednic nekdanje Jugoslavije v SEP. Obenem je pozdravil odločitev jugoslovanske vlade, da obnovi diplomatske stike s Slovenijo, kar bo po njegovih besedah pripomoglo k obnovi gospodarskega sodelovanja med državama.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Nadaljuje se vrh SEP
25. 11. 2000 00.00
V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle. Na plenarnem zasedanju bodo premieri govorili o vprašanjih, ki zadevajo SEP, med drugim o vključevanju članic organizacije v Evropsko unijo in zvezo NATO, Paktu stabilnosti za JV Evropo in krepitvi gospodarskega sodelovanja. V članstvo SEP naj bi sprejeli tudi sprejeli ZRJ. V Budimpešto sta prišla tudi črnogorski predsednik Milo Djukanović in jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović.
Nadaljuje se vrh SEP
25. 11. 2000 00.00
V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk.
Za podporo vstopu v EU
24. 11. 2000 00.00
V Sarvarju na Madžarskem danes poteka plenarno zasedanje predsednikov deželnih vlad članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Slovensko delegacijo vodi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič. Predsednik italijanske dežele Veneto Giancarlo Galan, ki je danes prevzel predsedovanje skupnosti v obdobju od leta 2001 do 2002, je med prednostnimi nalogami navedel podporo vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Sklenili letošnji vrh CEFTA
15. 11. 2000 00.00
V Varšavi so s podpisom deklaracije sklenili redno letno srečanje predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini. Enodnevnega vrha so se udeležili premieri Bolgarije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, Slovenijo in Romunijo pa sta zastopala ministra, pristojna za trgovino. Poleg vnaprej pripravljene deklaracije so na varšavskem vrhu CEFTA sprejeli še osem dodatnih sklepov, med katerimi najbolj izstopajo tisti, ki se navezujejo na iskanje novih možnosti reševanja sporov med pogodbenicami ter na soočenje z organiziranim kriminalom na celotnem območju CEFTA.
Začetek vrha CEFTA v Varšavi
15. 11. 2000 00.00
V poljski prestolnici se je začel vrh držav pogodbenic Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). Predsedniki vlad oz. ministri za trgovino sedmih držav članic CEFTA bodo ocenili gospodarsko sodelovanje in trgovinske odnose med državami lani in letos ter opredelili smernice za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in aktivnosti v okviru CEFTA. Slovensko delegacijo na zasedanju vodi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Predsednik vlade Andrej Bajuk, ki naj bi bil na čelu slovenske delegacije, se namreč zaradi neodložljivih obveznosti, kot so pojasnili v premierovem kabinetu, vrha ni udeležil.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Srečanje držav CEFTA v Varšavi
13. 11. 2000 00.00
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da se bo Andrej Bajuk v sredo, 15. novembra, udeležil letošnjega srečanja predsednikov vlad držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, ki bo v Varšavi. Ker je Poljska letos predsedujoča država CEFTA, bo gostitelj tokratnega vrha poljski premier Jerzy Buzek. Slovenskega predsednika vlade bo spremljal tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Dnevni red letnega srečanja predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA zajema plenarno zasedanje, na katerem bodo premieri ocenili gospodarsko sodelovanje in trgovinske odnose med pogodbenicami v prejšnjem in letošnjem letu ter začrtali smernice za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in aktivnosti v okviru CEFTA.
Peterle v Rimu
03. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v govoru na ministrskem zasedanju Sveta Evrope ob 50. obletnici podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki poteka v Rimu dejal, da bi države podpisnice konvencije o človekovih pravicah morale v svojo zakonodajo in sodno prakso prenesti več razsodb in mnenj Evropskega sodišča za človekove pravice. Ministre iz 41 držav članic SE je Peterle tudi obvestil, da slovensko kazensko pravo že predvideva ponovitev postopka, kar je v skladu z razsodbami evropskega sodišča. Članice SE imajo zdaj skupno kar 800 milijonov prebivalcev, ki se vse pogosteje obračajo na sodišče v Strasbourgu. Zato je Peterle opozoril, da bo učinkovitost sodišča ogrožena, če članice ne bodo upoštevale njegovih načel v svojih zakonodajah.
Podpora demokratičnemu procesu v ZRJ
29. 10. 2000 00.00
Bolgarska vlada je danes predstavila skupno sporočilo, v katerem predsedniki vlad sedmih držav, ki mejijo na ZRJ, pozdravljajo začetek demokratičnega procesa v ZRJ in priključitev Paktu stabilnosti. Albanija, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija se tako zavzemajo za hitro gospodarsko okrevanje in razvoj ZRJ, obenem pa so pripravljene povečati gospodarsko sodelovanje s to državo.
Začetek predvolilnega molka na Kosovu
27. 10. 2000 00.00
Pred sobotnimi lokalnimi volitvami je danes na Kosovu začel veljati predvolilni
Notranji ministri za prepoved NPD
26. 10. 2000 00.00
Nemški notranji minister Otto Schily in notranji ministri nemških zveznih dežel so se danes v Düsseldorfu skoraj soglasno zavzeli za prepoved neonacistične stranke NPD. Ob koncu pogovorov so ministri odločili, da je potrebno na nemškem ustavnem sodišču vložiti ustrezno zahtevo. Glasovanja o prepovedi stranke sta se vzdržali le nemški deželi Hessen in Posarje. O prepovedi NPD bodo govorili tudi na konferenci predsednikov vlad nemških zveznih dežel, ki se bo začela popoldan v Schwerinu. O prepovedi NPD mora sicer odločiti nemško ustavno sodišče. Notranji minister Schily je nedavno poudaril, da po njegovem mnenju obstaja dovolj dokazov za vlogo pobude o oceni ustavnosti stranke pri ustavnem sodišču. "Če bomo vložili pobudo, smo prepričani, da bomo uspeli," je še dejal. Zvezna vlada, ki zagovarja prepoved NPD, pa želi v imenu demokratičnega konsenza pridobiti tudi podporo obeh domov parlamenta.
Rutelli kandidat Oljke za premiera
21. 10. 2000 00.00
Italijanska levosredinska vladajoča koalicija Oljka je danes na konvenciji v Milanu tudi uradno potrdila rimskega župana Francesca Rutellija kot kandidata Oljke za premiera na prihodnjih volitvah. Konvencije se je udeležilo približno 2000 članov strank koalicije, med njimi so bili ministri sedanje italijanske vlade, voditelji strank ter sedanji in prejšnji premier Giuliano Amato in Massimo D'Alema.
Kučan in Čuk na kongresu gospodarskih zbornic
19. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk se danes v Berlinu udeležujeta uradne otvoritve VIII. kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres. Osrednji govornik na otvoritvi kongresa bo nemški predsednik Johannes Rau, spregovoril pa bo tudi predsednik Kučan.
Kučan in Čuk na kongresu gospodarskih zbornic
18. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk se bosta jutri v Berlinu udeležila uradne otvoritve VIII. kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres. Osrednji govornik na otvoritvi kongresa bo nemški predsednik Johannes Rau, spregovoril pa bo tudi predsednik Kučan. Srečanja se bodo udeležili številni predstavniki vlad, vodstva evropskih nacionalnih gospodarskih zbornic, predstavniki velikih gospodarskih družb in predstavniki ustreznih parlamentarnih odborov.
V Varšavi je zasedal skupni odbor CEFTE
12. 10. 2000 00.00
V poljski prestolnici so sinoči sklenili redno letno zasedanje skupnega odbora srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini - CEFTA. Slovensko delegacijo je na enodnevnem sestanku v Varšavi vodil minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Pomembnejši točki dnevnega reda sta bili preučitev možnosti za nadaljevanje pogajanj za liberalizacijo trgovine s kmetijskimi izdelki na bilateralni ravni med Češko, Slovaško in Madžarsko ter pregled zaščitnih ukrepov, ki so jih uvedle posamezne države pogodbenice sporazuma CEFTA, med drugimi tudi Slovenija, pri uvozu prašičev in svinjine z Madžarske po omenjenem sporazumu.
Slovenska vlada v stiku s članicami EU
10. 10. 2000 00.00
Kabineta predsednika vlade Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta sta bila ves dan v stikih s predstavniki Evropske komisije in vlad držav Evropske unije pred torkovim obiskom francoskega zunanjega ministra Huberta Vedrina v Beogradu, so sporočili iz premierovega kabineta. Premier Bajuk je v telefonskem pogovoru predsednika Evropske komisije Romana Prodija vnovič seznanil s slovenskimi stališči do nasledstva nekdanje SFRJ, Prodi pa je ob tem zagotovil, da se bo zavzel za ustrezno rešitev sukcesijskih vprašanj. Kabinet slovenskega premiera je o tej temi podrobno obvestil tudi kabinete francoskega, britanskega, nemškega in španskega predsednika vlade.
Podpora demokratičnim silam v ZRJ
05. 10. 2000 00.00
V sporočilu za javnost je zunanje ministrstvo zapisalo, da slovenska vlada podpira vse demokratične sile v ZRJ, ki se borijo za priznanje demokratičnih volitev in odstop Slobodana Miloševića. Hkrati se pridružuje vsem pozivom predsednikom držav in vlad demokratičnega sveta, naj se armada in policija ne vmešavata, da ne bodo ogrožena človeška življenja.
Olimpijski ogenj okoli sveta
27. 09. 2000 00.00
Olimpijski ogenj bo šel pred naslednjimi poletnimi igrami, ki bodo leta 2004 v Atenah, na potovanje okoli sveta. Ljudi na vseh kontinentih naj bi spravil k razumu in opozoril na nesmiselnost vojn, je danes v Sydneyju povedal grški zunanji minister Georges Papandreu. Podroben načrt potovanja okoli sveta sicer še niso pripravili, olimpijski ogenj miru pa bo vsekakor imel postanke na kriznih žariščih sveta, kjer divjajo oboroženi spopadi, je zatrdil Papandreu. Po njegovih besedah bodo od vlad zahtevali določena varnostna zagotovila. Za tovrstno mirovniško akcijo so se odločili, ker bi bilo potovanje olimpijskega ognja po Grčiji prekratko, hkrati pa gre za akcijo, ki sovpada z olimpijskim mirovniškimi načeli.