vlada
Združitev Daimlerja in Chryslerja vznemirila ameriški avtomobilski lobi
12. 05. 1998 07.50
Načrtovana združitev Daimler Benza in Chryslerja je vznemirila vplivno združenje ameriških avtomobilskih proizvajalcev (American Automobile Manufactures Association - AAMA), ki v Washingtonu zastopa Ford, Chrysler in General Motors. Statut združenja namreč ne dovoljuje, da bi bil posamezen član v lasti ali pod nadzorom nekega tujega podjetja. Združenje bi moralo tako spremeniti statut ali pa iz svojih vrst izključiti Chrysler. Po besedah predstavnika AAMA Jaya Hydea avtomobilski koncerni trenutno še preučujejo zadevo, tiskovna predstavnica Chryslerja Nicole Solomon pa je zagotovila, da se v podjetju še niso odločili. Trije največji ameriški proizvajalci avtomobilov za zastopanje svojih interesov v Washingtonu namenijo približno 35 milijonov dolarjev letno. Napovedana združitev pa je ogrozila tudi skupni raziskovalni program vseh treh ameriških avtomobilskih družb, ki ga z 200 milijoni dolarjev letno sponzorira vlada, v njem pa tuje družbe ne smejo sodelovati.
Predlog zakona o popotresni obnovi Posočja bo vladi predložen predvidoma do konca tedna
11. 05. 1998 16.33
Medresorska skupina za pregled ocene škode je danes na ministrstvu za okolje in prostor obravnavala Predlog zakona o popotresni obnovi Posočja. Predstavila je nekaj novih predlogov in pripomb, ki jih bo zdaj preučilo ministrstvo za okolje in prostor, medresorska komisija pa naj bi predlog zakona znova obravnavala v sredo ali četrtek. Predlog zakona o popotresni obnovi Posočja naj bi vlada predvidoma obravnavala še na seji ta teden.
Vlada bo zakon o popotresni obnovi Posočja sprejela na izredni seji v Posočju
11. 05. 1998 15.28
Predlog zakona o popotresni obnovi Posočja danes na ministrstvu za okolje in prostor obravnava medresorska skupina za pregled ocene škode. Še danes naj bi bil posredovan v vladni postopek, tako da ga bo že jutri obravnaval vladin odbor za gospodarstvo. Vlada bo zakon predvidoma sprejela na izredni seji konec tedna, ki bo potekala v Posočju in bo namenjena tej problematiki, je STA izvedela na ministrstvu za okolje in prostor.
Ameriška odposlanca Holbrooke in Gelbard na Kosovu
11. 05. 1998 08.36
Po obisku v Beogradu sta se včeraj v Prištini mudila ameriški odposlanec Richard Holbrooke in posebni odposlanec ameriškega predsednika Billa Clintona za območje nekdanje Jugoslavije Robert Gelbard. Ameriška odposlanca sta se danes dvakrat sestala s predsednikom Demokratske zveze Kosova Ibrahimom Rugovo, pogovarjala pa sta se tudi s petnajstčlansko skupino za pogajanja s srbsko stranjo za rešitev kosovskega vprašanja.
Netanjahu naj bi iskal pomoč pri Blairu
10. 05. 1998 12.41
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po poročanju izraelskega časnika Maariv britanskega premiera Tonyja Blaira zaprosil za posredovanje na Bližnjem vzhodu.
Rim za krizno območje razglasil izredno stanje
08. 05. 1998 16.25
Italijanska vlada je za krizno območje v okolici Neaplja, kjer so zaradi hudih padavin zemeljski plazovi zasuli vasi in mesta, danes razglasila izredno stanje. S tem bi lahko ljudem pomagali hitreje in mimo birokratske poti. Medtem število smrtnih žrtev še naprej raste. Do popoldneva so izkopali že 81 trupel.
LDS in ZLSD o vprašanjih nacionalnega pomena in o ustavni obtožbi
08. 05. 1998 15.52
<bV parlamentu sta se danes sestali vodstvi vladne Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in opozicijske Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) ter izmenjali mnenja o pokojninski reformi, noveli zakona o denacionalizaciji in odnosih s Hrvaško. Pod točko razno pa so se poleg sprememb volilnega sistema dotaknili tudi ustavne obtožbe zoper premiera Janeza Drnovška, pri čemer pa ZLSD, kot je po sestanku dejal njen predsednik Borut Pahor, premieru ni zagotovila podpore, saj pričakuje, da bo vlada odgovorila na argumente iz ustavne obtožbe veliko bolj prepričljivo in odgovorno, kot je to storila prvič.
Vlada podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Slovenije, Avstrije in Italije za ZOI leta 2006
07. 05. 1998 17.05
Vlada je na današnji seji podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Avstrije, Italije in Slovenije za zimske olimpijske igre (ZOI) leta 2006. Vlada je preučila tudi program dela in finančni načrt za izvedbo kandidature, kot ga je predložila Gorenjska interesna skupnost v višini 128 milijonov tolarjev, soglašala pa je tudi s sestavo nacionalnega organizacijskega odbora za pripravo skupne kandidature za zimske olimpijske igre. Vlada je ugotovila, da predlog programa dela ter finančnega načrta - ki ga ob ustanovitvi skupnega podjetja Klagenfurt 2002 GmbH za izvedbo kandidacijskega postopka predvideva avstrijska Koroška v višini 48 milijonov avstrijskih šilingov oz. 640 milijonov tolarjev - vsebuje vse stroške za promocijo in izvedbo kandidature v vseh treh državah. Vlada ocenjuje, da so v omenjenem znesku že zajeti vsi materialni stroški sodelovanja slovenije pri navedeni kandidaturi do junija letos in zato ocenjuje, da 20-odstotni delež Slovenije pri skupnem kandidiranju znaša 128 milijonov tolarjev, in je pripravljena sodelovati s svojimi finančnimi sredstvi največ do 70 odstotkov predlaganega zneska, to je do 89,6 milijona tolarjev, preostali del pa bo zagotovila t.i. Gorenjska interesna skupnost iz prispevkov občin in pokroviteljev.
Danska vlada od delavcev zahteva prekinitev stavke
06. 05. 1998 16.56
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen je danes sporočil, da je vlada sprejela ukrep, ki okoli pol milijona stavkajočim delavcem v zasebnem sektorju nalaga, naj v noči s četrtka na petek začnejo delati.
EU potrdila sanacijski načrt banke Credit Lyonnais
06. 05. 1998 09.28
Evropska komisija in Francija sta se sporazumeli za dolgoročno sanacijo velike francoske banke Credit Lyonnais, nekoč največje banke izven Azije. Francoska vlada je privolila v prodajo premoženja banke v vrednosti 185 milijard DEM, hkrati pa se je obvezala, da bo banko še vnaprej finančno podpirala, sporočajo predstavniki omenjene komisije. Credit Lyonnais je lani ustvarila dobiček v vrednosti milijarde francoskih frankov, vendar pri tem ni upoštevana pomoč države, ki je lani za odplačilo posojil omenjene banke namenila 3 milijarde frankov.
Ruska vlada določena še danes; število članov prepolovljeno
05. 05. 1998 14.55
Ruski predsednik Boris Jelcin je pred današnjim srečanjem z mandatarjem Sergejem Kirijenkom dejal, da bo sestava nove vlade dokončno določena danes. Po Jelcinovih besedah bodo v strukturi nove vlade precejšnje spremembe in sicer glede števila ministrstev. Število članov vladnega kabineta bo prepolovljeno, pri čemer bodo nekatera ministrstva ukinjena. "Tudi glede imen bodo velike spremembe," je dejal Jelcin in dodal, da "bo vlada mlajša kot prej in Sergej Vladimirovič bo morda najstarejši". Pri tem je mislil na Kirijenka, ki je star 35 let.
NATO brez odločitve o prerazporeditvi enot v Albaniji
04. 05. 1998 17.52
Zveza NATO pozorno spremlja krizo na Kosovu, vendar še ni sprejela odločitve o morebitni prerazporeditvi svojih enot v Albaniji, kot je zahtevala albanska vlada, je danes med obiskom v Madridu povedal generalni sekretar Severnoatlantske zveze Javier Solana.
Rusija pričakuje hitrejšo gospodarsko rast
03. 05. 1998 10.22
Rusko ministrstvo za finance pričakuje, da se bo gospodarska rast v naslednjih treh letih pospešila, saj bo vlada zmanjšala javno porabo in zadolževanje. Proračunski osnutek za naslednja tri leta predvideva, da se bo bruto domači proizvod povečal za poldrug odstotek do leta 1999, na 4,5 odstotka leta 2000 in na 5 odstotkov leta 2001. Letos Rusija pričakuje enoodstotno gospodarsko rast, je dejal prvi namestnik finančnega ministra Vladimir Petrov. Za naslednja tri leta napovedujejo letno inflacijo med 4,5 in petimi odstotki, do leta 2001 pa naj bi Rusija zmanjšala tudi zadolževanje.
V Švici našli rokopis o grozodejstvih Drakule
03. 05. 1998 10.21
V Švici so odkrili rokopis iz 15. stoletja, v katerem so podrobno opisana grozodejstva romunskega kneza Vlada Tepesa, ki je podlaga mita o vampirskem grofu Drakuli. Ime Drakula je Vlad Tepes podedoval po očetu, izvira pa iz romunskega izraza Dracul, ki pomeni demon. Besedilo na sedmih straneh pomeni enega najstarejših pričevanj o življenju kneza, ki je dejansko živel od leta 1430 do 1476. Rokopis so našli v samostanu Svetega Galla na severovzhodu Švice. Knez Tepes je v času svoje vladavine med letoma 1456 in 1462 mučil in pobil več tisoč ljudi. V rokopisu je med drugim zapisano, da je dal zapreti 300 ciganov, tri od njih naročil speči, ostalim pa ukazal, da jih morajo pojesti. Mit o transilvanskem grofu Drakuli se je v novejši literaturi prvič pojavil v romanu Brama Stokerja konec 19. stoletja.
Palestinci izrazili soglasje z ameriškim načrtom
02. 05. 1998 12.09
Vlada palestinskih avtonomnih oblasti je pozno sinoči sprejela ameriški predlog za pospešitev zastalega bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinci so soglasje z ameriškim načrtom izrazili le nekaj ur pred srečanjem palestinskega vodje Jaserja Arafata z ameriškim pogajalcem Dennisom Rossom. Kot je povedal palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šaath, naj bi se Izrael v skladu z ameriškimi načrti umaknil s 13,1 odstotkov zasedenega Zahodnega brega. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je pred tem Palestince pozval, naj se zadovoljijo z manjšim obsegom umika izraelskih enot.
Italijanske obale so čistejše
02. 05. 1998 10.20
Število italijanskih plaž, primernih za kopanje, je od lanskega leta nekoliko naraslo. Glede na poročilo ministrstva za zdravstvo je 68,5 odstotka italijanske obale čiste (lani 67,1 odstotka). Po ugotovitvi, da je velik del italijanske 7122 kilometrov dolge obale neprimeren za kopanje, je italijanska vlada v minulih letih okrepila boj proti onesnaževanju. Da bi s tem preprečile izpust strupenih snovi v vodo, so oblasti poostrile nadzor nad tovarnami, ki obratujejo v bližini morja. Glede na poročilo je voda najbolj čista na območjih Molise in Abruzzo, najbolj onesnaženo vodo pa imata območji Campania in Lazio.
V Kavkazu ugrabili predstavnika ruskega predsednika
01. 05. 1998 09.33
V severnem Kavkazu so oboroženi moški danes ugrabili predstavnika ruskega predsednika Borisa Jelcina za Čečenijo Valentina Vlasova. Po poročanju ruskih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na rusko notranje ministrstvo, so oboroženi moški s silo odpeljali Vlasova na obmejnem območju med Ingušetijo in Čečenijo. Ruska vlada in čečensko vodstvo sta v glavno mesto Ingušetije Nasran poslali preiskovalce. O zahtevah ugrabiteljev za zdaj ni podatkov.
Vlada sprejela uredbo o prepovedi prodaje orožja ZRJ
30. 04. 1998 14.51
Vlada je včeraj na korespondenčni seji sprejela uredbo o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN, ki prepoveduje prodajo ali dobavljanje orožja in vojaške opreme ZR Jugosaviji, vključno s Kosovom. Varnostni svet OZN je to resolucijo, s katero želi ohraniti mir in stabilnost na Kosovu ter preprečiti oboroževanje in urjenje osebja za tamkajšnje teroristične dejavnosti, sprejel 31. marca letos, so danes sporočili iz urada vlade za informiranje. Republika Slovenija se z uredbo o izvajanju resolucije tudi zavezuje, da preko svojega ozemlja ne bo dopustila tranzita pošiljk z vojaško opremo na omenjena območja.
Rusija: Imenovali 11 ministrov nove vlade
30. 04. 1998 09.28
Ruski predsednik Boris Jelcin in premier Sergej Kirijenko sta danes imenovala 11 ministrov nove vlade. O preostalih članih vlade se bosta pogovarjala na naslednjem srečanju, ki je napovedano za 5. maj. Za namestnika predsednika vlade, pristojnega za socialna vprašanja, sta imenovala Olega Sisujeva. Sisujev je tretji namestnik premiera. Jelcin je namreč v torek že imenoval dva namestnika, Borisa Nemcova in Viktorja Hristenka, saj bo nova vlada imela le tri namestnike predsednika vlade. Jakov Urinson je ostal na položaju ministra za gospodarstvo, minister za kmetijstvo je Viktor Semjonov, pravosodni minister je Pavel Krašeninikov, na položaju ministra za privatizacijo pa je prav tako ostal Farid Gazizulin. Za ministrico za delo in socialno politiko sta imenovala Oksano Dmitrijevo, ki je bila doslej poslanka opozicijske liberalne stranke Jabloko. Minister za znanost in tehnologijo je Vladimir Bulgak, minister za naravne vire Viktor Nekrutenko, minister za energetiko je postal bančnik Sergej Generalov, minister za transport Sergej Frank in ministrica za kulturo Natalija Dementjeva.
Tadžikistan: Najmanj 100 mrtvih pod zemeljskim plazom
29. 04. 1998 18.38
V Tadžikistanu je zaradi zemeljskega plazu umrlo najmanj sto ljudi, več deset jih je ranjenih, najmanj 50 pa jih še pogrešajo, je danes sporočila ruska televizija TV center, ki je kot vir navedla sporočilo tadžikistanskega notranjega ministra.
Arafat tudi uradno sprejel ameriški predlog o Zahodnem bregu
29. 04. 1998 15.50
Vodja Palestincev Jaser Arafat je danes prvič javno potrdil, da sprejema ameriški predlog o umiku izraelske vojske s 13 odstotkov ozemlja na Zahodnem bregu.
V Prištini tihi shod kosovskih Albancev
28. 04. 1998 16.34
V Prištini se je danes opoldne več tisoč Albancev udeležilo tihega shoda v spomin na več kot 20 rojakov, ki so bili v preteklih dneh ubiti v Dečanih in Drenici. K protestu proti najnovejšim izbruhom nasilja in "terorju srbskih oblasti" na Kosovu je pozvalo 13 strank in združenj kosovskih Albancev.
Microsoft povečal dohodek, stopnja rasti pa je manjša
28. 04. 1998 14.11
Microsoft je sporočil, da je v drugem četrtletju fiskalnega leta njegov dobiček znašal 1,34 milijarde USD. Zaslužek na delnico pa je bil 0,5 USD, kar je za 25 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Skupni dohodek je bil 3,77 milijarde USD, kar je za 18% več kot v istem lanskem obdobju.
Francija predlaga stalni nadzor iraške jedrske oborožitve
27. 04. 1998 08.07
Francoska vlada se je danes uradno zavzela za to, da se Varnostni svet Združenih narodov izreče za stalni nadzor nad iraško jedrsko oborožitvijo, je povedala tiskovna predstavnica francoskega zunanjega ministrstva Anne Gazeau-Secret. Francosko vodstvo obenem poziva Varnostni svet, naj razmisli o možnostih sprejetja enakega ukrepa tudi za raketno oborožitev Iraka. Varnostni svet naj bi danes v New Yorku odločal o morebitnem podaljšanju embarga proti Iraku še za pol leta.
Albanski premier zagovarja upor kosovskih Albancev
26. 04. 1998 12.23
Albanski premier Fatos Nano je na tiranski televiziji sinoči zagovarjal oborožen upor kosovskih Albancev in Albance pozval, naj pokažejo "patriotizem". "Uradna srbska propaganda obravnava albanske oborožene akcije kot teroristične napade, vendar pa so te v resnici odraz samoobrambe proti patološkemu in tradicionalnemu nasilju Srbov proti Albancem," je poudaril Nano.
Grčija podpira široko avtonomijo Kosova
23. 04. 1998 09.31
Grški predsednik Kostis Stefanopulos je včeraj v Budimpešti izrazil podporo široki avtonomiji Kosova v okviru sedanjih meja.
Rusija namerava zmanjšati proračun za 35 do 40 milijard rubljev
22. 04. 1998 19.07
Začasni ruski premier Sergej Kirijenko je v Svetu federacije danes sporočil, da vlada pripravlja ukrepe za zmanjšanje državnega proračuna za 35 do 40 milijard rubljev.
Vlada v Bonnu razpravljala o zaposlovalni politiki
22. 04. 1998 18.16
Vlada v Bonnu je danes z več kot enotedensko zamudo razpravljala o "akcijskem načrtu zaposlovalne politike", ki ga je od nje zahtevala Evropska unija. Lani novembra so na luksemburškem vrhu EU o zaposlovanju od vseh držav članic zahtevali, da do sredine aprila pripravijo seznam ukrepov, s poudarkom na boju proti dolgoročni brezposelnosti in brezposelnosti mladih, s katerim se strinjajo sindikati, delodajalci in gospodarstveniki.
Mir na Severnem Irskem
21. 04. 1998 14.30
Britanska vlada meni, da je po privolitvi v mirovni sporazum trajen mir na Severnem Irskem "na vidiku". Britanska ministrica za Severno Irsko Mo Mowlam, ki je bila danes v parlamentu ob eni od izjav deležna odobravajočih vzklikov, je govorila o mogoči zgodovinski prelomnici.
Vlada se pripravlja na nova pogajanja s Hrvaško
21. 04. 1998 14.27
Na pobudo podpredsednika vlade Marjana Podobnika se je danes v državnem zboru sestala t.i. koordinacija parlamentarnih strank in s predstavniki vlade na čelu s premierom Janezom Drnovškom opravila pogovor o slovensko-hrvaških odnosih, na podlagi katerega naj bi se vlada po Drnovškovih napovedih v naslednjih mesecih odločila "za nov resen krog pogajanj s sosednjo državo".<br< Kot je po končanem sestanku povedal premier Drnovšek, je želel na srečanju s predstavniki parlamentarnih strank "oceniti, ali obstaja zadostna politična volja, da bi v naslednjih mesecih poskušali narediti nov zelo resen pogajalski poskus in s sosednjo državo rešiti glavna odprta vprašanja o poteku meje, Ljubljanske banke in sklenitve premoženjskega sporazuma". Na srečanju sicer niso sprejeli zelo konkretnih pogajalskih izhodišč, vendar pa je predsednik vlade prepričan, da je splošna raven pripravljenosti med parlamentarnimi strankami takšna, da bi v primeru, če bi pri pogajanjih s Hrvaško uspeli narediti nek premik oz. doseči "nek soliden rezultat", ki bi ga bilo mogoče ponuditi tudi parlamentarnim strankam, bi bilo na tej podlagi mogoče v državnem zboru opraviti konstruktivno razpravo in morebiti sprejeti tudi kakšno odločitev.