vladimir prebilič
V Kočevju dan žalovanja, sirene naznanile minuto molka
24. 05. 2022 06.37
V občini Kočevje je po sklepu, ki ga je izdal tamkajšnji župan Vladimir Prebilič, danes dan žalovanja zaradi tragične nesreče v tovarni Melamin. Zastave so spustili na pol droga, ob 8.37 – ob tej uri je v četrtek, 12. maja, odjeknila eksplozija v tej kemični tovarni – pa so v Kočevju v znak spomina na žrtve nesreče prižgali sirene. Te so naznanile minuto molka.
'Tako veliki obrati morajo imeti varovalke, ki predvidijo tudi človeške napake'
23. 05. 2022 11.25
Po tragični nesreči v tovarni Melamin, v kateri je umrlo šest ljudi, bodo v torek v občini Kočevje obeležili dan žalovanja. Zastave bodo spustili na pol droga, ob 8.37, ko je v četrtek, 12. maja, odjeknila eksplozija v tej kemični tovarni, pa se bodo v znak minute molka za žrtve nesreče oglasile sirene. Direktor podjetja je že večkrat dejal, da je nesreči botrovala človeška napaka. Toda tako veliki obrati morajo imeti varovalke, ki predvidijo tudi človeške napake, pa poudarja strokovnjakinja za varnost v kemijskih obratih.
MORS: Prodaja bojnih vozil na vojno območje nezakonita in nemoralna
19. 05. 2022 19.00
Ministrstvo za obrambo je nameravalo prodati 35 vozil M 80-A, a je vlada neuradno očitno to odločitev preklicala in se odločila vozila podariti Ukrajini. Zdaj pa se je oglasilo podjetje, ki je kot posrednik posel prodaje prav Ukrajini praktično že skorajda izpeljalo, zanj naj bi dobili celo kupnino v višini okoli štirih milijonov evrov. Na Morsu poudarjajo: podjetje je delalo na lastno pest, prodaja bojnih vozil na vojno območje pa bi bila tako nezakonita kot tudi nemoralna.
Delavci bodo v obdobju, ko bo potekala sanacija, prejemali plačo
13. 05. 2022 10.17
Po četrtkovi delovni nesreči, ki je močno zarezala v delovanje podjetja, v kočevskem Melaminu iščejo rešitve, kako naprej. Pri tem po besedah direktorja Srečka Štefaniča upajo tudi na pomoč države. O tem so govorili z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom, ki si je v Kočevju ogledal prizorišče katastrofe. Po srečanju poteka izjava za medije, na kateri bodo spregovorili župan Kočevja dr. Vladimir Prebilič, Štefanič in Počivalšek.
V požaru umrlo pet oseb, še eden v bolnišnici. Vzrok verjetno človeška napaka
12. 05. 2022 08.55
Okoli pol devetih je na območju kemične tovarne Melamin v Kočevju odjeknila eksplozija. "Pet pogrešanih oseb, ki smo jih imeli na listi, je verjetno preminilo, ker so bili pogoji eksplozije tako hudi, da ni bilo možnosti preživetja," je povedal direktor podjetja. Zvečer pa je za TV Slovenija dejal, da je umrl še eden od huje poškodovanih, tako da je nesreča skupaj zahtevala šest življenj, en hudo poškodovan pa se še vedno zdravi v UKC-ju. Med umrlimi so tako zunanji izvajalci kot en zaposleni v Melaminu. Gasilska intervencija je zaključena, vzrok bodo preiskovali kriminalisti. Za zdaj kaže, da je šlo za človeško napako. Prve analize pa so pokazale, da je bil vpliv na okolje minimalen.
'Vpliv eksplozije v občini Kočevje je minimaliziran'
12. 05. 2022 09.42
Po požaru v kočevski kemični tovarni je župan Vladimir Prebilič poudaril, da so v občini opravili temeljito analizo vplivov na okolje, po do sedaj znanih rezultatih analize pa je vpliv eksplozije v občini minimaliziran. Voda ni onesnažena, črn dim pa ni posledica gorenja nevarnih snovi, je zagotovil poveljnik kočevskih gasilcev. Prvi podatki analize mobilnega laboratorija kažejo, da na območju eksplozije v ozračju ni prisotnih nevarnih snovi, le delci saj in dima.
Večina strank bi kupovala novo orožje. A kdo ga bo nosil?
18. 04. 2022 12.42
V luči ukrajinske vojne so se v Evropi začeli glasnejši pogovori o tem, kako okrepiti obrambo stare celine. Tako so marca na ravni Unije potrdili strateški kompas oziroma vizijo obrambnega razvoja unije v prihodnjem desetletju. Kako pa bi stranke zagotovile varnost Slovenije glede na zaostreno grožnjo Evropi s strani Rusije? Kot programe političnih strank komentira obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, nobena izmed njih ne naslavlja ključnega problema, kdo bo orožje, ki bi ga kupovali, sploh nosil? "Mlade ljudi bi morali vzgajati v smeri, da varnost in obramba nista stvar, ki ju bomo plačali in bo to za nas naredil nekdo tretji, ampak bo treba v to vložiti nekaj sebe," izpostavlja.
Izgon ruskih diplomatov iz Slovenije je 'pričakovana, usklajena in pravilna odločitev'
06. 04. 2022 08.48
Ruski diplomati v Sloveniji pakirajo kovčke – 33 od 41 jih bo do 15. aprila moralo zapustiti Slovenijo. Odločitev je padla zaradi vojnih grozodejstev, ki jih Rusija vrši v Ukrajini. Nemčija, Italija in Danska so skupaj izgnale 85 ruskih diplomatov, več deset jih bo moralo zapustiti tudi Francijo. Gre za evropsko usklajen diplomatski pritisk, pravijo na Ministrstvu za zunanje zadeve in dodajajo, da ne gre za najostrejšo diplomatsko potezo. To bi bilo recimo popolno zaprtje ambasade ali izgon ruskega veleposlanika. Da je poteza pričakovana, usklajena in pravilna, meni tudi strokovnjak za varnost in obramboslovec Vladimir Prebilič.
Referendum o Krimu in Donbasu v času vojne? 'To je praktično nemogoče'
22. 03. 2022 18.09
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prepričan, da lahko zgolj pogovor iz oči v oči z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom reši vojno. Ker da brez pogajanj na najvišjem nivoju sploh ne more z gotovostjo vedeti, če si Rusija vojno želi ustaviti. Omenil je tudi možnost pogovora o statusu Krima in vzhodne regije Donbas, a še preden bi bil kakršen koli dogovor zares sprejet, bi moralo po mnenju Zelenskega o tem na referendumu odločati ljudstvo. A kako realna je sploh izvedba referenduma v času vojne?
Janša v Kijevu: 'Z varnostnega vidika gre za izjemno visoko tveganje'
15. 03. 2022 20.15
"Če je nekdo tako pogumen in hkrati malo nor, mu jaz lahko samo čestitam," je v odzivu na Janševo pot zapisal podpredsednik vlade in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. V opoziciji pa so do Janševega obiska obleganega Kijeva precej kritični, pravijo, da to ne bo prav nič pomagalo h koncu vojne. Varnostni strokovnjaki pa izpostavljajo obe, tako pozitivno kot negativno plat obiska.
Nas čaka prehranska draginja?
10. 03. 2022 10.30
Napadi na ukrajinska mesta ob črnomorski obali, kjer ležijo pomembna pristanišča, bi lahko popolnoma prerezali tokove pšenice, sončničnega olja, pa tudi gnojil, od katerih je vsa Evropa močno odvisna. To pa je lahko neposreden udarec vsej prehranski verigi, od kmeta do kupca, tudi v Sloveniji. Trenutno je kmete najbolj prizadela rast cen gnojil: z lanskih 200 evrov so letos poskočila že na okoli 800 evrov. Podražitve repromaterialov in težave v dobavnih verigah pa se bodo prelile tudi v končne cene. Košarica 14 osnovnih živil je že zdaj za skoraj 5,5 odstotka dražja, kot je bila poleti. Nekateri proizvajalci pa že napovedujejo rekordne cene svinjine in govedine.
Komu je namenjena militantna retorika slovenskega premierja?
07. 03. 2022 19.27
Ob vojaških spopadih v Ukrajini, mrtvih, ranjenih, rekah beguncev in hudih posledicah za gospodarstvo, pa predsednik vlade Janez Janša na socialnih omrežjih priliva še dodatno olje na ogenj. Od militantnih idej o Natovem zapiranju zračnega prostora nad Ukrajino preko zgodovinskih vzporednic z drugo svetovno vojno do primerjave ruskega predsednika Vladimirja Putina z Adolfom Hitlerjem. Komu in kaj s tem sporoča slovenski premier? Gre v resnici za notranjepolitična sporočila pred aprilskimi volitvami? Kaj v vojnih primerih učijo slovenske zgodovinske okoliščine?
'Ne gre le za zaščito ruske manjšine, cilj je eliminacija Ukrajine'
24. 02. 2022 15.40
"Odločil sem se za vojaško operacijo," je v televizijskem nagovoru oznanil ruski predsednik Vladimir Putin. Kmalu zatem so iz Ukrajine poročali o prvih eksplozijah in zračnih napadih. Ob tem je napovedal maščevanje vsakomur, ki se bo uprl. Obseg napada, ki ni omejen izključno na regiji, kjer prebivajo proruski separatisti, je presenetil tudi profesorja Vladimirja Prebiliča z ljubljanske fakultete za družbene vede. Kot pravi, se je Rusija na napad dobro pripravila, ukrajinska vojska pa se bo Rusom težko zoperstavila brez vojaške pomoči zaveznikov.
'Scenarija, da se položaj ustavi, kjer je, ali da bi izbruhnila širša vojna, lahko izključimo'
22. 02. 2022 17.00
Potem ko je Rusija priznala samooklicani republiki Lugansk in Doneck, je najverjetnejši scenarij prihodnjega dogajanja pripojitev obeh Rusiji po vzoru Krima, ocenjuje profesor obramboslovja Iztok Prezelj. Pri tem kakšen večji vojaški konflikt z Ukrajino ali njena zasedba nista verjetna, meni. Tudi profesor Vladimir Prebilič ne pričakuje, da bi se konflikt lahko razširil na druge države. "Se pa vseeno ne smemo slepiti, da bi šla stvar mimo nas. Če ne drugega, bi to pomenilo težave pri oskrbi z energenti," pravi.
'Če Rusija izgubi Ukrajino, ni več evropska velesila, ampak azijska'
15. 02. 2022 17.38
Po več tednih stopnjevanja napetosti med Rusijo na eni strani ter Ukrajino in zahodom na drugi, so se tik pred domnevnim dnevom ruske invazije pokazali prvi znaki deeskalacije razmer. Rusija, ki je ves čas trdila, da izvaja le vojaške vaje v bližini ukrajinske meje in da ne namerava napasti svoje sosede, je sporočila, da je vaj konec in da je pričela z umikom enot. Ruske vojaške aktivnosti, ki so jim sledile diplomatske pobude pa razkrivajo širšo sliko mednarodnih razmerij moči, v kateri Ukrajina predstavlja le manjši, toda pomemben del mozaika.
Golob: Svojo nagrado bom v celoti podelil humanitarnim organizacijam
24. 01. 2022 09.21
Pred volitvami se stopnjujejo aktivnosti (bodočih) političnih akterjev. Glede vloge nekdanjega direktorja družbe Gen-I, Roberta Goloba, je še veliko odprtih vprašanj, na katera pa bi lahko kmalu dobili odgovore. Po tem, ko je opravil pogovore z voditelji KUL-a, je Golob napovedal, da bo na sredinem kongresu stranke Zelenih dejanj (Z.Dej) kandidiral za predsednika. Ob tem je tudi potrdil zavezanost uresničevanju zelenih politik in sprememb v politični kulturi. Razkril pa je tudi, da bo svojo poslovno nagrado namenil humanitarnim organizacijam.
100 dni pred volitvami: ostra retorika, nove stranke in civilna družba
14. 01. 2022 11.19
100 dni pred predvidenim datumom parlamentarnih volitev, ki bodo prvo dejanje supervolilnega leta, se v politični areni akterji pospešeno pripravljajo na spopad, ki bo določil obliko parlamentarne krajine za naslednja štiri leta. Koalicija in opozicija zaostrujeta retoriko, nekateri poslanci skačejo s potapljajočih se ladij, ustanavljajo se nove stranke, pojavljajo novi obrazi, močno pa se je okrepilo delovanje civilne družbe.
'Treh dni, ko sem na dializi, praktično ni. Domov pridem zdelana'
09. 01. 2022 15.09
Dializni bolniki v kočevski in okoliških občinah bodo lahko zaživeli bolj kakovostno in dostojno življenje, saj jim bo ostalo občutno več časa za lastne aktivnosti. Občina Kočevje bo namreč prenovila in opremila eno svojih stavb, v kateri bo pod okriljem UKC Ljubljana zaživel dializni center v začetku leta 2023. Za bolnike, ki jim je dializa že sama po sebi močno naporna, to pomeni, da se jim nekajkrat na teden ne bo treba voziti na dializo v Ljubljano, s čimer bodo prihranili skoraj tri ure časa.
Vstopili smo v supervolilno leto, trikrat bomo šli na volišče
03. 01. 2022 20.04
V Sloveniji smo vstopili v supervolilno leto, pred nami so državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Najprej bodo 24. aprila parlamentarne volitve, nanje se v državni volilni komisiji že pripravljajo, za njihovo izvedbo naj bi porabili skoraj pet milijonov evrov. Marsikdo se sprašuje, ali bo kandidiral tudi Robert Golob. Nekdanji direktor GEN-i bi namreč s svojo morebitno stranko po nekaterih javnomnenjskih raziskavah ugnal celo SDS. Na političnem prizorišču je sicer živahno, januar bo v znamenju političnih povezovanj in ustanovnih kongresov.
Fajonova: Zdaj ni čas za parcialne projekte, zdaj je čas, da stopimo skupaj
22. 12. 2021 13.46
Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je pozvala k oblikovanju močnega soglasja za spremembe. Na pogovore je povabila vse demokratične sile, civilno družbo in nastajajoče stranke. Med drugim tudi Roberta Goloba, s katerim naj bi se predvidoma sestala po praznikih. "Zdaj ni čas za parcialne projekte, zdaj je čas, da stopimo skupaj," je poudarila Fajonova.
V Zorčičevi stranki Lide si želijo sodelovati z Robertom Golobom
21. 12. 2021 18.53
Mešanje kart na predvolilnem prizorišču se medtem nadaljuje. Lide - Liberalni demokrati bo ime stranke Igorja Zorčiča. 200 potrebnih podpisov za ustanovitev stranke naj bi zbrali še ta teden, registrirali jo bodo do konca leta, v novem letu pa bodo pripravili ustanovni kongres. V Zorčičevih krogih ne skrivajo želje po sodelovanju z Robertom Golobom, ki ta teden, kot pravi, deluje interno.
SAB bo dobil okrepitve v DZ, prestopil je Branislav Rajić
16. 12. 2021 10.16
Stranka SAB je sporočila, da se bo okrepila njihova ekipa v Državnem zboru. Njihovi poslanski skupini se bo pridružil Branislav Rajić, ki je poslansko skupino nepovezanih poslancev že obvestil o prestopu.
Župan Kočevja: Semiški županji je uspel popoln razkol skupnosti
21. 11. 2021 19.55
Po tem, ko je peterica občinskih svetnikov javno obsodila semiško županjo Polono Kambič, ki je ravnatelje tamkajšnjih osnovnih šol pozivala, naj ne upoštevajo ukrepov proti covidu-19, so svetniki postali tarče groženj in pritiskov s strani nekaterih županjinih privržencev. Zadeva je šla predaleč, v Združenju občin komentirajo dogajanje v Semiču. A župani so v Sloveniji zelo težko odstavljivi. Nekdanji ravnatelj Dušan Merc pa brez dlake na jeziku: "Županja s tem, ko govori neumnosti, ravnatelje postavlja v še težji položaj."
Je na obzorju nova politična stranka?
17. 10. 2021 19.48
Bomo pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto dobili novo stranko, ki jo bo vodil prvi med poslanci, Igor Zorčič? Ta je še naprej skrivnosten, je pa pogovore s predsednikom parlamenta potrdil kočevski župan Vladimir Prebilič. V opozicijskem četverčku KUL, ki je nedavno sklenil predvolilni pakt, medtem že napovedujejo, da so se pripravljeni pogovarjati tudi z novinci na političnem parketu, če bodo ti zagovarjali podobna stališča in vrednote.
Kakšno vojsko potrebuje Slovenija?
25. 07. 2021 06.00
26 let profesionalne vojske. Vojske, ki se sooča z negativnimi ocenami, kadrovskimi menjavami, aferami, težko zadrži vojake, a ima ugled na misijah. Zakaj strategija ni jasna, vojaki pa odhajajo, letno med 200 in 300? Minister Matej Tonin nove vojake vabi kar iz prvih vrst, s čimer, je slišati iz vojaških krogov, daje napačno sporočilo – vtis, da gre za njegovo vojsko.
'Holmec – simbol odločnosti, hrabrosti in požrtvovalnosti slovenskih policistov'
28. 06. 2021 21.34
Na nekdanjem mejnem prehodu Holmec je potekala osrednja slovesnost ob dnevu Policije in ob 30. obletnici spopada na mejnem prehodu med tedanjo slovensko milico in Teritorialno obrambo ter vojaki JLA. Gre za enega pomembnejših oboroženih bojev v osamosvojitveni vojni, v katerem so vojaki jugoslovanske armade skušali po kratkem ultimatu zavzeti mejni prehod. Objekt na meji so slavnostno poimenovali po dveh padlih policistih. Predsednik države je ob tem dejal, da je slovenska Policija obranila in varovala prebivalce in svojo domovino.
Najdaljše nočne more bo kmalu konec
08. 05. 2021 07.00
Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal umik zavezniških vojakov iz najdaljše vojne v več kot 100 letih, v katero so bile vključene zahodne države. Tudi Slovenija je pomagala umiriti Afganistan, naši vojaki so svoje delo kljub politikom in vladi, ki niso dobro vedeli, kaj bi radi, opravili z odliko. To, česar jim država ni zagotovila, so pridobili sami, znanje pa ostaja. Zdaj se ta nočna mora zveze Nato končuje, Afganistan pa je bil najboljši pokazatelj odnosa do vojakinj in vojakov – ponosni smo na vas, a ne počnite česa takšnega, kar bi nas spravilo v težave.
S petkom se nadaljuje cepljenje z AstraZeneco: na vrsti državni politični vrh
18. 03. 2021 17.32
Slovenija po odločitvi Eme, da je cepivo podjetja AstraZeneca varno in učinkovito, nadaljuje cepljenje s tem cepivom. Minister za zdravje Janez Poklukar je ob razglasitvi te novice opozoril, da opažamo trend rasti epidemije. Vse prebivalce poziva, da upoštevajo ukrepe. S cepivom AstraZenece se bo v petek cepil državni vrh – Pahor, Zorčič, Janša in Kovšca.
Izzivi digitalizacije slovenskih občin
16. 01. 2021 07.00
Živimo v dobi zelo hitrega tehnološkega in znanstvenega napredka, ki temeljito spreminja delovanje celotne družbe. Spremembe v gospodarstvu so še posebej vidne in otipljive, takšen razvoj pa je posledica predvsem digitalnih tehnologij – delo in šolanje na daljavo, brezpapirno poslovanje, elektronske vloge, shranjevanje v oblaku. Fizične razdalje v digitalnem svetu niso več tako pomembne, kot so bile prej. Pandemija covida-19 je pri tem zgolj katalizator sprememb, pospeševalnik procesov, ki trajajo že leta.
Demokratična družba in kibernetske grožnje
05. 12. 2020 06.55
Ko začnemo govoriti o kibernetski varnosti, pogosto pomislimo na računalnik in varnost tega računalnika. V zadnjih nekaj letih, ko se je družba začela močno digitalizirati, pa smo začeli kibernetsko varnost povezovati s kontekstom širše družbe. Ljudje smo nagnjeni k temu, da poskrbimo za svojo varnost. Ko zapustimo svoje stanovanje oz. hišo, večkrat preverimo, ali smo zaklenili vhodna vrata, prav tako smo zelo previdni pri zaklepanju našega avta. Kako pa je s kibernetsko varnostjo oz. varnostjo na spletu? Smo ljudje prav toliko previdni, kot smo na ostalih področjih? Se kot družba, država, lokalna skupnost in posamezniki zavedamo novih izzivov?