vladimir putin
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.
Putin odstavil deset generalov
31. 07. 2000 19.46
Ruski predsednik Vladimir Putin je v vrhu ruske vojske odstavil deset generalov, danes poročajo ruski mediji, ki se sklicujejo na vire blizu predsednika. V Kremlju so pojasnili, da so bili generale odstavljeni zaradi starosti ali pa na njihovo lastno željo, in da gre le za običajen proces rotacije.
Zaključek vrha G-8
24. 07. 2000 09.17
V Okinavi se je končalo vrhunsko srečanje skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8). Voditelji G-8 so med drugim sprejeli deklaracijo o novih tehnologijah, imenovano Listina iz Okinave, s katero želijo državam tretjega sveta olajšati dostop do modernih tehnologij. Dogovorili so se tudi, da si bodo prizadevali še pred koncem leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru WTO. Voditelji so izrazili tudi zaupanje v uspeh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj ter Palestincem in Izraelcem zagotovili vso podporo za dosego sporazuma. Ob robu so potekala tudi dvostranska srečanja voditeljev.
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu
20. 07. 2000 14.42
Severnokorejski predsednik Kim Jong Il in ruski predsednik Vladimir Putin sta danes izjavila, da je severnokorejski raketni program namenjen za miroljubne namene, hkrati pa sta pozvala ZDA, naj se odpovejo načrtovani namestitvi protiraketnega ščita, so poročali uradni severnokorejski mediji.
Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu
18. 07. 2000 12.34
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.
Spor o reformi ruskih jedrskih sil
17. 07. 2000 08.59
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj na pogovor poklical ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva in načelnika generalštaba ruske vojske Anatolija Kvašnina ter tako posegel v nesoglasja, ki so se v ruskem obrambnem vrhu pojavila glede nadaljnjega razvoja jedrskih oboroženih sil. Srečanje se je po oceni opazovalcev končalo brez dogovora. Obrambni minister Sergejev in načelnik ruskega generalštaba Kvašnin naj se ne bi strinjala o predlaganem projektu reforme ruske vojske. Kvašin je namreč predlagal omejitev raketnih enot in njihovo vključitev v zračne sile. Spor je najbolj prišel do izraza pred nekaj dnevi, ko je Sergejev projekt reforme označil kot ''zločin proti Rusiji'', ''nesmiseln predlog'' in ''neumnost''.
Putin za partnerstvo s Kitajsko
16. 07. 2000 19.48
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru za ruske in kitajske medije povedal, da želi Rusija zgraditi ''strateško partnerstvo'' s Kitajsko. Glavna naloga Rusije v mednarodni skupnosti je ohranitev ravnotežja sil in interesov, je povedal Putin, ki bo jutri odpotoval na obisk na Kitajsko. Putin je še dejal, da morajo ''vodilne svetovne sile razviti temeljni načrt za skupni boj proti novim nevarnostim''.
Basajev napovedal obračun
14. 07. 2000 20.22
Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija v nobenem primeru nikoli ne bo dovolila oblikovanje neodvisne čečenske države. Po mesecih molka pa se je znova oglasil Šamil Basajev, eden izmed najmočnejših voditeljev upornikov.
Nagrade za ruske športnike na OI
13. 07. 2000 08.03
Ruski športniki naj bi bili za uspehe na olimpijskih igrah v Sydneyju bogato nagrajeni. Predsednik ruskega olimpijskega komiteja Vitalij Smirnov je predlagal, da vsak športnik za osvojeno zlato medaljo prejme 50.000, za srebrno 20.000 in za bronasto 10.000 ameriških dolarjev. Smirnov pravi, da zneski niso previsoki, saj so nižji, kot denimo v ZDA ali pa v nekaterih državah naslednicah nekdanje Sovjetske zveze. Torkovega zasedanja ruskega olimpijskega komiteja se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Putin in Kwasniewski za otoplitev odnosov
10. 07. 2000 20.53
Ruski in poljski predsednik Vladimir Putin in Aleksander Kwasniewski sta se na današnjem srečanju v Moskvi strinjala, da je potrebno poglobiti odnose med državama. Ti so se januarja letos ohladili, ko so zaradi sumov vohunjenja iz Varšave izgnali devet ruskih diplomatov. Pred tem je sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov Poljsko, članico zveze NATO, označil za najpomembnejšo evropsko partnerico Rusije, otoplitev odnosov med državama pa označil za nacionalni interes obeh držav. Zavzel se je tudi za pragmatično rešitev nesoglasij, ki so se pojavila med državama. Poljski predsednik Kwasniewski, ki ga spremlja tudi delegacija poslovnežev, se je prvič srečal s Putinom, saj sta se predsednika doslej pogovarjala samo po telefonu. Odnosi med nekdanjima zaveznicama so se ohladili zlasti po januarski vohunski aferi in zaradi demonstracij pred ruskim konzulatom v poljskem Poznanu v podporo neodvisni Čečeniji. Odnosi med državama so postali napeti tudi po vstopu Poljske v zvezo NATO marca lani.
Ivanov o načelih ruske zunanje politike
10. 07. 2000 19.29
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Moskvi predstavil načela ruske zunanje politike in ob tem osrednji pomen pripisal odnosom Rusije z EU in zvezo NATO. Hkrati je ponovil kritiko Moskve v zvezi s širitvijo zveze NATO na Vzhod in varnostno koncepcijo zveze, ki dopušča vojaške operacije tudi brez mandata Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da morajo biti po ruskih načelih ZN središče uravnavanja mednarodnih odnosov v 21. stoletju. Ivanov je še povedal, da bo Rusija izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti in da je pripravljena za nadaljnje jedrsko razoroževanje na osnovi dvostranskih sporazumov z ZDA. V skladu z načeli, ki jih je predstavil Ivanov, bo Rusija okrepila tudi odnose s Kitajsko, Indijo, Japonsko in Iranom ter prispevala k razrešitvi korejskega vprašanja. Cilj Rusije je sistem mednarodnih odnosov, v katerem bi se zrcalili različni interesi v svetu, je poudaril Ivanov in izjavil, da bo gospodarsko oslabljena Rusija z realistično, pragmatično in uravnoteženo zunanjo politiko potrdila položaj velesile. Ob tem je poudaril, da bo država, če bo potrebno, branila svoje nacionalne interese, in dodal, da Rusija noče niti ''nacionalnega egoizma'', ''niti izolacije'', ''niti napetosti''. Osrednja ideja ruske zunanjepolitične usmeritve, ki jo je nedavno odobril ruski predsednik Vladimir Putin, je ''zdravi pragmatizem''.
Putin o močni državi in reformah
08. 07. 2000 18.00
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v prvem govoru pred obema domovoma parlamenta od izvolitve 26. marca danes znova izrekel za okrepljeno centralizirano državo in gospodarske reforme ter kritiziral nepravilnosti v državi. Dejal je, da bo svoje cilje tudi aktivno podpiral in poudaril, da poskuse gospodarskih in drugih reform v državi najbolj izničujejo neučinkovita uprava in šibka država. Poleg ''napredujoče zaostalosti'' je kot težavo navedel tudi možnost, da Rusija pade na raven držav tretjega sveta, kar bi okrepilo sivo ekonomijo in nekonkurenčnost Rusije na svetovnih trgih.
Zaskrbljeni Rusi
06. 07. 2000 20.05
Potem ko je Rusija sporočila, da je vojna v Čečeniji končana, je bilo v 49 napadih upornikov ubitih kar 98 pripadnikov ruskih sil. Zaradi zaskrbljujočih vesti iz Kavkaza je ruski predsednik Vladimir Putin v severni Osetiji obiskal poveljstvo ruskih čet za Čečenijo.
Putin opozarja na pomanjkanje discipline
06. 07. 2000 10.47
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je sinoči nepričakovano obiskal rusko vojaško oporišče v Mozdoku v Severni Osetiji, kjer je rusko vojaško oporišče na severnem Kavkazu, je po nujnem srečanju s političnimi in vojaškimi predstavniki v Čečeniji, v zvezi z nedavnimi izgubami v ruskih vrstah zaradi samomorilskih napadov čečenskih upornikov v tej severnokavkaški republiki, opozoril na pomanjkanje discipline med ruskimi vojaki.
Putin na obisku v severnem Kavkazu
05. 07. 2000 21.52
Ruski predsednik Vladimir Putin je nocoj prispel v Mozdok v severni Osetiji, kjer je rusko vojaško oporišče na severnem Kavkazu. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, se bo Putin s sogovorniki pogovarjal o položaju v Čečeniji. Putin se bo predvidoma sestal z vodjo proruske uprave v tej severnokavkaški republiki Ahmadom Kadirevom, s predstavnikom Kremlja na Kavkazu, generalom Viktorjem Kazantsevom, ter s poveljnikom ruskih sil na severnem Kavkazu, generalom Genadijm Troševom.
Duma sprejela zakon o izrednih razmerah
29. 06. 2000 16.29
Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je danes na plenarnem zasedanju v prvem branju s 395 glasovi za, dvema proti in enim vzdržanim sprejela zvezni ustavni zakon o izrednih razmerah.
Reforma ruskega sveta federacij
23. 06. 2000 21.42
Ruska duma je danes v tretjem in zadnjem branju z veliko večino sprejela zakon o reformi sveta federacije, ki ga je predlagal ruski predsednik Vladimir Putin. Namen zakona je zmanjšanje pooblastil regionalnih voditeljev, saj jim prepoveduje, da bi bili hkrati tudi poslanci v svetu federacije, zgornjem domu parlamenta. Zakon mora potrditi še svet federacije.
Putin v Moldaviji
17. 06. 2000 16.47
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v moldavski prestolnici Kišnjov po koncu pogovorov z moldavskim predsednikom Petrujem Lucinšijem povedal, da bodo ustanovili državno komisijo za sklenitev novega sporazuma o Transdnestrski regiji.
Putin posvaril Nemčijo
16. 06. 2000 17.37
Ruski predsednik Vladimir Putin danes zaključuje z obiskom v Nemčiji. Na pogovorih, ki jih je opravil s pomembnejšimi nemškimi politiki in gospodarstveniki, so sklenili nekaj sporazumov o dolgovih in poslovnih projektih. Putin in nemški kancler Gerhard Schröder bosta v današnjih pogovorih skušala obuditi navezo med Moskvo in Berlinom, ki sta jo včasih vzdrževala Boris Jelcin in Helmut Kohl, sestala pa se bosta tudi z nekaterimi ministri.
Politična zarota proti Gusinskemu?
15. 06. 2000 13.54
Ruski medijski mogotec Vladimir Gusinski, ki so ga aretirali v torek, je prek svojih odvetnikov danes sporočil, da je njegova aretacija posledica ''politične zarote, ki so jo organizirali visoki predstavniki oblasti, ki menijo, da jih svoboda medijev ogroža''. Odvetniki Gusinskega so že vložili uradno pritožbo zaradi aretacije, ki je v Rusiji in svetu sprožila številne proteste. O pritožbi naj bi moskovsko sodišče odločalo 20. junija.
Schröder sprejel Putina
15. 06. 2000 13.47
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes začel uradni del obiska v Nemčiji. Putina je z vojaškimi častmi dopoldan sprejel nemški kancler Gerhard Schröder, nato pa sta začela pogovore.
Putin na obisku v Španiji
13. 06. 2000 20.41
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes prispel na dvodnevni obisk v Španijo, s katerim želi okrepiti vlaganja v Rusijo.
Cohen na obisku v Moskvi
13. 06. 2000 17.11
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes sprejel ameriškega obrambnega ministra Williama Cohena. Putin je po pogovoru s Cohenom dejal, da je zadovoljen z odnosom med Rusijo in ZDA in ponovno predlagal, da bi državi skupaj razvili nov protiraketni obrambni sistem.
Številni napadi upornikov
13. 06. 2000 11.22
Uporniki v Čečeniji še vedno nadaljujejo s partizanskimi napadi na rusko vojsko. Poveljstvo ruskih enot je tako danes poročalo o 22 napadih na ruske vojake.
Putin imenoval upravitelja Čečenije
12. 06. 2000 19.12
Ruski predsednik Vladimir Putin je čečenskega muslimanskega verskega voditelja, muftija Ahmada Kadirova, danes imenoval za upravitelja Čečenije, je sporočila kremeljska tiskovna slu3ba.
Umrl sirski predsednik Asad
11. 06. 2000 20.36
Včeraj preminulega 69- letnega sirskega predsednika Hafeza al-Assada, ki je včeraj dopoldne umrl za posledicami srčnega napada, bodo pokopali v torek v njegovem rojstnem kraju Karadaha, kakih 30 kilometrov severno od Damaska. Zaradi smrti predsednika so v Siriji odredili 40- dnevno državno žalovanje.
Jastržembski o pogajanjih s Čečeni
10. 06. 2000 16.29
Rusko vodstvo se bo s čečenskimi uporniki pogajalo samo o njihovi kapitulaciji, je dejal predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski. Po njegovih besedah se ''s tistimi, ki imajo v rokah orožje, lahko pogaja samo o kapitulaciji''. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v petkovem pogovoru za nemško televizijo možnost pogajanj s čečenskim voditeljem Aslanom Mashadovom o rešitvi spora ocenil kot nerealistično. Ob tem je dodal, da se z Mashadovom ne da pogajati, dokler bo Moskvi postavljal ''celo vrsto radikalnih pogojev''. Putin naj bi v naslednjih dneh imenoval šefa začasne uprave za Čečenijo, ki bi na tem položaju ostal dve do tri leta.