vlado
Dražji plin v jeklenkah
22. 07. 2000 09.50
Maloprodajne cene utekočinjenega naftnega plina so od danes višje za pet odstotkov. V skladu z uredbo, ki jo je vlada sprejela na seji minuli četrtek, stane kilogram utekočinjenega naftnega plina po novem 202,7 tolarja. Pri enem največjih distributerjev plina v Sloveniji, koprskem Istragasu, so z najnovejšo podražitvijo zadovoljni, kljub temu pa glede na napovedi, da bo cena plina na svetovnem trgu še narasla, pričakujejo, da bo na vlado kmalu potrebno vložiti novo vlogo za podražitev, je za STA povedal prvi človek Istragasa Zorko Cerkvenik.
Prva nesklepčnost Mogetove komisije
21. 07. 2000 13.56
Današnja seja preiskovalne komisije DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica, na kateri naj bi njeni člani razpravljali o razširitvi preiskave in dopolnitvi dokaznega sklepa, je bila zaradi nesklepčnosti preložena. Predsednik komisije Rudolf Moge (LDS) bo sejo vnovič sklical predvidoma že prihodnji teden.
V soboto o nadaljnjem delu vlade
20. 07. 2000 19.26
Na povabilo predsednika vlade Andreja Bajuka se bodo v soboto v Ljubljani sestali vsi poslanci državnega zbora, ki so izvolili sedanjo vlado, nadomestni poslanci strank SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in SDS ter vsi ministri sedanje vlade in razpravljali o novonastali situaciji v zvezi z volilno zakonodajo. Na sestanku naj bi sprejeli tudi izhodišča o nadaljnjem delu vlade. Premier želi na sestanku ugotoviti dejansko razpoloženje v koalicijskih partnericah ter kakšne so možnosti, da bi dobil predlog vlade, po katerem naj bi se ljudje sami na referendumu odločili za volilni sistem, ustrezno oz. dovoljšnjo podporo v parlamentu.
Približevanje EU je prepočasno
20. 07. 2000 15.52
Domnevno zaostajanje pri približevanju EU je bilo za novo vlado le izgovor za prevzem oblasti in za zavrnitev možnosti predčasnih volitev, pravi razlogi za oblikovanje nove vlade pa se skrivajo v aktualnih dogajanjih glede volilnega sistema, ocenjujejo v največji opozicijski stranki LDS. Kronski dokaz tega naj bi bila po besedah podpredsednika stranke Igorja Bavčarja napovedana vezava zaupnice vladi na ustavne spremembe in ne na evropske zadeve. ''Vlada je pripravljena podrediti enega od koalicijskih partnerjev, to je SLS+SKD, in uporabiti vzvod pritiska, s katerim lahko v temelje ogrozi dejavnosti nove koalicije, pri čemer ne razmišlja o razlogu, s katerim je utemeljila potrebo po oblikovanju nove vlade,'' je dejal Bavčar.
Vojska ZRJ bo preprečila vojno
18. 07. 2000 20.23
Predsednik Črne gore Milo Đukanović je obtožil vojsko, da se se vmešava v črnogorsko politiko in podpira jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki naj bi z amandmaji k ustavi ostal predsednik še osem let.
Fidžijska vlada brez indijskih predstavnikov
18. 07. 2000 20.20
Nov fidžijski predsednik Ratu Josefa Iloilo, ki ga je minuli teden na zahtevo prevratnikov imenoval Veliki svet poglavarjev, je danes svečano zaprisegel pred parlamentom v Suvi, ob tem pa imenoval tudi 21-člansko vlado, v kateri ni nobenega predstavnika indijskega rodu, dva člana kabineta pa prihajata iz vrst skupine prevratnikov, ki jo vodi George Speight.
Avstralija zaostrila odnose s Fidžijem
18. 07. 2000 16.10
Avstralija se je po današnjem imenovanju nove fidžijske vlade, v kateri ni niti enega predstavnika indijskega rodu, odločila, da prekine vse dogovore o gospodarski pomoči, ki jih je podpisala s prejšnjo fidžijsko vlado, je sporočil avstralski zunanji minister Alexander Downer. Kot je dejal, bo avstralska vlada uvedla delne trgovinske sankcije, ne bo pa prekinila humanitarnih programov pomoči tej otoški državi. Sicer se je za uvedbo sankcij proti Fidžiju odločila tudi Nova Zelandija.
Hrvaška deležna spodbudnih besed
18. 07. 2000 08.16
Na obisku na zvezi NATO in na Evropski komisiji se je včeraj mudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je bil ob tej priložnosti v Bruslju znova deležen pohval na račun svoje države.
Hrvaška bo spremenila ustavo
16. 07. 2000 15.39
Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.
Dokončni zakon o odškodninah
14. 07. 2000 21.23
Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je danes sprejel zakon o ustanovitvi sklada za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma. Sklad, ki se imenuje Spomini, odgovornost in prihodnost, obsega deset milijard mark, vanj pa bosta denar prispevali nemška država in industrija. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je z veliko večino zakon izglasoval že 6. julija. Do izglasovanja zakona je prišlo po letu in pol pogajanj med nemško in ameriško vlado ter predstavniki žrtev, dokončni sporazuma pa bosta Nemčija in ZDA sklenili v ponedeljek v Berlinu.
O Telekomu šele po počitnicah
13. 07. 2000 21.23
Vrhovno sodišče bo o tožbi zoper vlado Republike Slovenije zaradi imenovanje Marjana Podobnika za predsednika uprave Telekoma odločalo šele po sodnih počitnicah, ki se pričnejo v ponedeljek, čez štiri dni. Kot je znano, toži vlado prejšnji predsednik uprave Telekoma, Peter Tevž.
Račan priznava razhajanja v vladi
12. 07. 2000 20.20
Hrvaški premier Ivica Račan je na današnji novinarski konferenci priznal, da prihaja do nesoglasij v vladajoči koaliciji že šest mesecev po njenem prihodu na oblast. Dejal je, da so grožnje ene od koalicijskih partneric z izstopom iz vlade zakulisne oblike pritiska, ki destabilizirajo vlado. Hrvaški premier je še dodal, da je novinarsko konferenco sklical zaradi stopnjevanja pritiska in poskušanja rekonstrukcije vlade, o čemer ni mogel več molčati. Račan je poudaril, da je pripravljen na kompromise, ne pa na pritiske. Obenem je izrazil prepričanje, da bodo koalicijske partnerice uspele zgladiti nesporazume in obdržati koalicijo enotno. Račan vseeno ni zanikal govoric o možnosti predčasnih volitev, saj v primeru razpada koalicije Račan ne bi več imel večinske podpore v saboru.
Bajuk: Hrovat ima ''velik posluh''
12. 07. 2000 15.54
Predsednik vlade Andrej Bajuk je po današnjem daljšem pogovoru s predsednikom državnega sveta Tonetom Hrovatom v izjavi za novinarje poudaril, da sta s sogovornikom soglašala o pomenu dobrega sodelovanja med državnimi ustanovami za razvoj demokracije. Ob tem je Hrovat opozoril na vlogo državnega sveta kot ''korekture'' zakonodajne oblasti.
Dini kritizira preložitev širitve EU
12. 07. 2000 14.50
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je v pogovoru za sredino izdajo nemškega časnika Bild ostro kritiziral razmišljanja o preložitvi širitve EU, ki se pojavljajo znotraj petnajsterice. Hkrati je Dini države članice, poimensko je navedel Nemčijo in Italijo, posvaril pred tem, da bi glede širitve EU sklepale tajne dvostranske dogovore. Govorice, da sta se Francija in Nemčija tajno sporazumeli, da naj bi bila širitev unije po letu 2006, je Dini komentiral z besedami: ''Če sta sklenili tak dogovor, morata to tudi javno povedati. Če to drži, potem moramo biti ostali Evropejci zaskrbljeni. Na splošno velja: če dve državi članici tajno, za hrbtom celotne skupnosti skleneta dvostranski dogovor, kot je preložitev širitve, je to enako političnemu samomoru.'' Širitev EU, ki je načrtovana za konec leta 2002, je po Dinijevih besedah ''ključnega pomena''. Glede sankcij, ki jih je EU uvedla po vstopu svobodnjakov (FPOe) v avstrijsko vlado, se je Dini zavzel, da bi morala unija določiti splošen obvezujoč pregled kriterijev za uvedbo in preklic sankcij.
O krepitvi gospodarske moči manjšin
12. 07. 2000 13.54
Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je ponovno obravnavala uresničevanje člena o krepitvi gospodarske moči manjšin, ki je zapisan v že leta 1996 sprejeti Resoluciji o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Slovenije. Člani komisije in predstavniki slovenske manjšine iz Avstrije, Italije in Madžarske so med razpravo soglasno poudarili, da je uspešen gospodarski razvoj pogoj za obstoj manjšine, slovensko vlado pa so med drugim pozvali, da naj pospeši delo ustrezne medresorske komisije, ki je bila sicer ustanovljena že leta 1998, njeno delo pa še ni zaživelo. Komisija je še ugotovila, da vlada ni upoštevala sklepov sprejetih na seji komisije oktobra lani. Takrat je komisija med drugim medresorski komisiji naložila, naj v roku štirih mesecev izdela program za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Komisija je medresorski komisiji dodatno naložila, naj se opredeli do pobude o ustanovitvi promocijskih centrov v zamejstvu, pri delu medresorske komisije pa naj sodelujejo tudi predstavniki manjšin.
Zasedanje skupnega odbora
12. 07. 2000 12.37
V prostorih slovenskega parlamenta se je dopoldne začelo dvodnevno peto zasedanje skupnega odbora slovenskega in Evropskega parlamenta. Poslanci, ki so se jim pridružili tudi predstavniki slovenske vlade na čelu z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in Eric van der Linden, bodo med drugim pregledali izvajanje slovenskih zavez pri vključevanju v EU ter stanje v pogajanjih, v razpravi pa bodo po pričakovanjih največ pozornosti deležne tri teme: denacionalizacija, sodni zaostanki in reforma javne uprave. Jutri bo odbor zasedal v Kopru, kjer bo podrobneje razpravljal o transportni politiki in vlogi Slovenije v transevropski mreži ter sodelovanju med lukama Trst in Koper.
Speight želi postati premier
11. 07. 2000 16.33
Vodja upornikov na Fidžiju George Speight je danes izjavil, da bi lahko postal novi fidžijski premier. Na Fidžiju sicer še vedno vlada prava zmeda in številni nemiri se nadaljujejo. Speight s svojimi možmi že osem tednov v parlamentu zadržuje nekdanjega premiera Mahendro Chaudhryja in 26 politikov.
GZS o prostocarinskih prodajalnah
10. 07. 2000 20.02
Upravni odbor Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je v okviru obravnave problematike obstoja prostocarinskih prodajaln (PCP) podprl sklepe odbora državnega zbora za gospodarstvo. Ta je namreč na majski seji ugotovil, da prejšnja vlada, kljub napovedim in obljubam, ni uresničila nobenega od napovedanih ukrepov, s katerimi bi lahko zagotovila celovito reševanje te problematike. Predvsem pa je odbor pozval vlado, naj skuša v nadaljnjih pogajanjih z EU doseči podaljšanje roka za preoblikovanje PCP, zlasti še, ker se vključitev Slovenije v polnopravno članstvo EU časovno odmika v drugo polovico tega desetletja. Poleg tega je predlagal, naj se iz preoblikovanja izvzamejo PCP na meji z Madžarsko in Hrvaško, ki nista članici EU. PCP so v prvi tretjini leta zaslužile 71 odstotkov več deviz kot lani v enakem obdobju. Zapiranje PCP bi pomenilo izgubo delovnih mest 1000 neposredno zaposlenih, po raziskavah ljubljanskega Inštituta za ekonomske raziskave pa bi stroški predčasnega zapiranja znašali 1,6 milijarde mark, v primeru, da bi bila Slovenija sprejeta v EU leta 2006.
Razpad Barakove koalicije?
10. 07. 2000 19.29
Tik pred bližnjevzhodnim vrhom, ki se bo jutri začel v ameriškem Camp Davidu, koaliciji izraelskega premiera Ehuda Barak grozi razpad. Potem, ko je včeraj v znak protesta proti vrhunskemu srečanju odstopil izraelski notranji minister Nathan Šaransky, so svoj odstop napovedali še štirje ministri najpomembnejše Barakove koalicijske partnerice, stranke Šas, v kateri so predvsem predstavniki ortodoksnih Judov, poročata izraelski državni in vojaški radio.
Parlamentarna kriza v Izraelu
10. 07. 2000 19.03
Izraelski premier Ehud Barak je danes v knesetu poudaril, da ima ''jasen mandat ljudstva'', da poskuša najti rešitev spora s Palestinci. V knesetu so sicer poslanci začeli razpravo o nezaupnici vladi, ki jo je zaradi načrtovanega Barakovega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom na vrhu v Camp Davidu vložila desno usmerjena opozicija. Nezaupnico je vložila glavna opozicijska stranka Likud zaradi ''Barakovih popuščanj Arafatu še pred začetkom vrha'', ki naj bi se začel jutri v Camp Davidu pod okriljem ameriškega predsednika Billa Clintona. Barak je v knesetu kljub stalnim prekinitvam opozicijskih poslancev večkrat poudaril, da ima njegova vlada jasen mandat. Povedal je, da namerava še danes iz združenega Jeruzalema, ''večne prestolnice Izraela'', odpotovati v Camp David, da bi končal mirovniško delo, ki sta ga začela Menahem Begin in Jicak Rabin. Nekdanji premier iz stanke Likud Menahem Begin je leta 1978 v Camp Davidu sklenil zgodovinsko premirje s takratnim egiptovskim predsednikom Amurjem al-Sadatom, Jicak Rabin pa je leta 1993 z Arafatom v Oslu podpisal sporazum o avtonomnih palestinskih ozemljih. Barak je še poudaril, da v Camp David ne odhaja sam, temveč ga spremljata dva milijona ljudi, ki so njegovo vlado privedli na oblast, to je državljanov, ki si želijo miru.
Jelinčič pisal poslancem
10. 07. 2000 14.09
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje glede strategije spodbujanja gospodarstva na demografsko ogroženih območjih, v kateri opozarja na ravnanje koprske davčne uprave oziroma njenega direktorja Franca Berganta, ki podjetju Radiel iz Koštabone na demografsko ogroženem območju ne prizna zakonsko določenih davčnih olajšav.
Schüssel o sankcijah EU zoper Avstrijo
08. 07. 2000 14.23
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v današnjem pogovoru za avstrijski radio znova zagovarjal pripravo referenduma, na katerem bi se Avstrijci izjasnili o sankcijah 14 članic Evropske unije, ki so jih te uvedle proti Avstriji po vstopu svobodnjakov (FPŐ) v vlado. Dejal je, da je referendum sprejel pod vplivom nekdanjega vodje FPŐ Jörga Haiderja. Avstrijska vlada, v kateri polovica ministrskih mest pripada FPŐ, se je v torek namreč odločila za razpis referenduma, ki naj bi bil jeseni. Za slednjega se je sicer zavzel že Haider, ki ga je predlagal zato, da bi prebivalci Avstrije lahko izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi diplomatske osamitve, posledice omenjenih sankcij. Kot je še izjavil Schüssel, so se v vladi pred dvema mesecema odločili glede odprave sankcij, zato želi vlada v zvezi s tem pripraviti poseben program. Avstrijski kancler, ki so ga pred dnevi slikali skupaj v avtomobilu s Haiderjem, je tudi priznal, da nekdanji vodja FPŐ ohranil ''pomemben vpliv'' v FPŐ, čeprav se je maja odpovedal vodenju stranke in se posvetil predvsem položaju koroškega deželnega glavarja. Evropske partnerice so dejansko prisile Avstrijo v referendum, saj same niso nikoli ponudile ''ne konca ne časovnega načrta'' za rešitev krize, je še menil Schüssel.
Gospodarska rast v Franciji
08. 07. 2000 12.45
Francija naj bi letos zabeležila 3,5odstotno gospodarsko rast, ustvarila 500.000 novih delovnih mest ter ohranila stopnjo inflacije pod 1,5 odstotka, je napovedal francoski statistični urad Insee. Francosko gospodarstvo naj bi letos že četrto leto zapored zabeležilo rast, ki pa ji še ni videti konca, menijo strokovnjaki Insee in dodajajo, da bo Francija konec letošnjega leta zabeležila stopnjo brezposelnosti okoli devet odstotkov, medtem ko je še konec lanskega leta beležila 11,2odstotno stopnjo brezposelnosti. Podobne gospodarske številke je Franciji napovedala tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki pa je francosko vlado opozorila, da mora izpeljati strukturne reforme, če želi ohraniti gospodarsko rast brez rasti inflacije.
Zavrnitev Tevževe zahteve
06. 07. 2000 20.08
Vrhovno sodišče je zahtevo, da imenovanje Marjana Podobnika za predsednika uprave Telekoma zadržijo do končne razsodbe o tem, ali je bil imenovan zakonito ali ne, zavrnilo, saj dokazov, da bo Telekom v nasprotnem primeru utrpel hujšo škodo, ni. O tem, ali je vlada Marjana Podobnika imenovala nezakonito, bo ljubljansko okrožno sodišče, kamor je tožbo zoper Telekom vložil Stojan Zdolšek odločalo šele po sodnih počitnicah. Na vrhovnem sodišču, kjer vlado toži Tevž, pa utegnejo o zadevi razpravljati že naslednji teden.
Nove žrtve na Fidžiju
04. 07. 2000 11.00
Zadnji spopadi med uporniki in vladnimi enotami na Fidžiju so zahtevali najmanj pet ranjenih oseb. Novozelandski mediji so poročali, da je streljanje med uporniki in vojaki pred stavbo parlamenta trajalo 15 minut.
Fidžijska vojska imenovala vlado
03. 07. 2000 13.52
Fidžijska vojska je danes imenovala vlado, ki bo zamenjala narodnostno mešano koalicijo premiera Chaudhryja, ki so ga prevratniki skupaj z ostalimi člani kabineta ugrabili 19. maja. Vrhovni poveljnik fidžijske vojske Frank Bainimarama, ki ostaja predsednik države, je imenoval novega premiera Laisenio Qarasa, ki bo vlado vodil dve leti.
Predstavitev prirediteljev SP 2002
02. 07. 2000 16.16
Zadnji dan evropskega prvenstva v nogometu so se na prizorišču finalne tekme v Rotterdamu že predstavili prireditelji naslednjega velikega tekmovanja - svetovnega prvenstva leta 2002, ki bo na Japonskem in v Južni Koreji.
Politična jesen bo vroča
01. 07. 2000 20.15
V Ljubljani se je sestalo najširše vodstvo Združene liste socialnih demokratov. Ob začetku posveta je predsednik stranke Borut Pahor optimistično napovedal možnosti dobrega volilnega rezultata. Povedal je še, da so dobro pripravljeni tudi na morebitni vstop v vlado po jesenskih volitvah. Kar pa še zdaleč ne bo lahka stvar. Po izvolitvi Andreja Bajuka in njegovih ministrov je namreč vse večkrat slišati obračunavanja med levimi strankami. Najbolj hude so obtožbe, da je Liberalna demokracija ostala brez političnih in gospodarskih pozicij in pristala v opoziciji zaradi nenavadnih potez Združene liste. Nesporazumi torej utegnejo resno ogroziti možnosti za zmago levice na naslednjih volitvah.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
30. 06. 2000 21.37
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.
Sodišče zavrnilo Zdolškov predlog
30. 06. 2000 08.28
Ljubljansko okrožno sodišče je zavrnilo predlog odvetnika Stojana Zdolška za izdajo začasne odredbe v zvezi z imenovanjem novega predsednika uprave Telekoma Slovenije Marjana Podobnika. Zdolšek je namreč zoper imenovanje Podobnika vložil tožbo, do končne razsodbe pa predlagal, naj Telekom še naprej vodi Peter Tevž.