vložitev

Zavračanje haaške obtožnice

05. 04. 2001 00.00

Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.

Referendum o zakonu o amnestiji

01. 04. 2001 00.00

Predstavniki sindikata paznikov in drugih delavcev v slovenskih zaporih so napovedali vložitev pobude za zbiranje podpisov podpore zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o amnestiji. Za pobudo so se odločili zaradi predloga zakona o amnestiji, ki ga je pretekli teden sprejela vlada in ga poslala v parlament, saj ta po njihovem mnenju ne predstavlja akta milosti države, kakor so ga predstavili, ampak v resnici pomeni, da bo v bližnji prihodnosti brez dela ostal dobršen del paznikov in drugih delavcev v zaporih. Po napovedih naj bi pobudo podprli z več kot 270 podpisi.

Pobuda še petič v parlamentu

19. 03. 2001 00.00

Predsednik zunajparlamentarne Deželne stranke Štajerske (DSŠ) Albert Erjavičnik je dopoldne v DZ vložil že peto pobudo za razpis predhodnega referenduma o noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi, tokrat podprto s 313 zbranimi podpisi. Za razliko od predhodnih štirih pobud predsednik DZ Borut Pahor - kot je napovedal ob zavrnitvi četrte vložene pobude - predlagatelje ni osebno sprejel. Pahor se je tako odločil, ker vlagatelji niti v četrtem poskusu niso uspeli zbrati 200 potrebnih podpisov volivcev, ki šele omogočajo, da se začne zbiranje 40.000 podpisov.

Pravnomočna obtožnica

14. 03. 2001 00.00

Primer bivšega državnega sekretarja Borisa Šuštarja, ki je zaradi suma jemanja podkupnin že štiri mesece v priporu, je prišel do pomembne prelomnice. Senat okrožnega sodišča v Ljubljani je večino ugovorov odvetnikov obtoženih zavrnil, tako da so obtožnice zoper Šuštarja, njegovo ženo Rosano, Stanislava Droljca in Boštjana Šobo zdaj pravnomočne. Sojenje proti Šuštarju in njegovim pomagačem se bo tako lahko začelo, iz te zgodbe pa se je za zdaj zaradi pomanjkanja dokazov izvlekel le odvetnik Zoran Korenčan, ki naj bi Šuštarju pomagal skrivati podatke.

Nova referendumska pobuda

12. 03. 2001 00.00

Predstavniki zunajparlamentarne Deželne stranke Štajerske in Socialne liberalne stranke so danes predsedniku državnega zbora (DZ) Borutu Pahorju predali že četrto pobudo za razpis predhodnega referenduma o noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi, podprto z 288 podpisi. Predsednik DZ je vlagatelje pobude ob tem opozoril, da je referendum ustavni instrument ter da je "naša skupna odgovornost, da se z nepopolnimi vlogami ne devalvira omenjenega instituta, ki je pomemben element neposredne demokracije".

100 dni Drnovškove vlade

10. 03. 2001 00.00

Danes je poteklo 100 dni, odkar je vodenje vlade ponovno, že četrtič, prevzel Janez Drnovšek s svojo ekipo, v kateri so kar štiri stranke, in sicer LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS. Ta vikend se tako izteče 100 dni miru, kolikor jih da po nenapisanem pravilu opozicija vladi, zatem pa jo lahko začne opozarjati in krcati v javnosti zaradi neizpolnjevanja obljub. Drnovšek je za mandat do leta 2004 predlagal široko koalicijo štirih strank, kar bi moralo biti zagotovilo za politično stabilnost Slovenije v naslednjem obdobju. Po Drnovškovem mnenju bosta le tako lahko vlada in DZ izvajala svoje aktivnosti na najbolj učinkovit način in da bodo uresničili cilje, ki so jih predstavili državljanom pred volitvami in ki so zapisane tudi v koalicijskem programu.

Že tretja pobuda za referendum

07. 03. 2001 00.00

Predsednik Deželne stranke Štajerske Albert Erjavičnik in Danijel Malenšek iz Socialne liberalne stranke sta v imenu pobudnikov danes predsedniku DZ Borutu Pahorju predala že tretjo pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma o noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi, podprto z 260 podpisi. Po mnenju pobudnikov omenjena novela, ki jo je v zakonodajni postopek vložila vlada, ne sledi odločbi ustavnega sodišča, temveč pomeni znižanje standarda neposredne demokracije s tem, da med drugim iz 200 na 1000 dviguje število podpisov, potrebnih za veljavno vložitev pobude za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma.

Še tretja referendumska pobuda

05. 03. 2001 00.00

Deželna stranka Štajerske si bo, kot je povedal njen predsednik Albert Erjavičnik, pred vložitvijo svoje tretje pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma o noveli zakona o referendumu, še do jutri vzela čas za preučitev odgovora DZ na njihovo drugo pobudo, ki je bila zavrnjena v petek. Odgovor so predlagatelji dobili šele danes, zato bodo svojo novo pobudo, ki naj bi jo uskladili s priporočilom parlamentarne pravne službe, ki ga je nakazala v svojem petkovem mnenju, predsedniku DZ Borutu Pahorju izročili jutri.

Zavrnjeni referendumski pobudi

02. 03. 2001 00.00

Predsednik DZ Borut Pahor je zavrnil obe v zadnjih dneh vloženi referendumski pobudi, tako pobudo Nove stranke za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln kot tudi pobudo Deželne stranke Štajerske za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za predhodni zakonodajni referendum o noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ko je sporočil svojo odločitev, je Pahor, sledeč mnenju parlamentarne pravne službe, poudaril, da pobudi nista vloženi skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, druga tudi ne v skladu z ustavo, zato v nobenem primeru ni moč določiti roka za začetek zbiranja 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve.

Se obeta nov referendum?

28. 02. 2001 00.00

Na zakon o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo v mejne trgovine se, kot kaže, vendarle obeta pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma: v koordinaciji z Novo stranko naj bi skupina volivk in volivcev pobudo, podprto z več kot potrebnimi 200 podpisi, danes malo pred 16. uro vložila v državni zbor.

Pobuda za potrditveni referendumu o PCP

28. 02. 2001 00.00

Nova stranka je ob podpori nekaterih sindikatov vložila pobudo za potrditveni referendum o zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln. Vložili so potrebnih 200 podpisov na podlagi katerih bo predsednik državnega zbora določil, do kdaj morajo zbrati podporo 40.000 državljanov za razpis potrditvenega referenduma.

Referenduma ne bo

27. 02. 2001 00.00

Predsedstvo Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije se ni odločilo za pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo, saj je ocenilo, da mu v predpisanem roku najverjetneje ne bi uspelo zbrati 40.000 podpisov volilcev za vložitev zahteve v državni zbor. Je pa predsedstvo na današnji seji sklenilo, da bo na ustavno sodišče vložilo zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona, je povedala sekretarka sindikata Karmen Leban.

Podprli novelo zakona o odvetništvu

23. 02. 2001 00.00

Odbor DZ za notranjo politiko je podprl predlog novele zakona o odvetništvu, katere predlagatelj je vlada, in bo državnemu zboru predlagal, naj jo skupaj z amandmaji obravnava in sprejme po hitrem postopku. Temeljni namen predlaganih sprememb in dopolnitev je prilagoditev obstoječe zakonodaje evropskim direktivam, obenem pa naj bi novi zakon tudi odpravil pomanjkljivosti sedaj veljavnega zakona o odvetništvu. Sicer pa so se člani odbora danes lotili tudi novele zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki bo, sodeč po današnji razpravi, deležna tako odobravanja kot tudi kritike. Novela namreč predvideva zgolj "drobne popravke", medtem ko temeljno konceptualno vprašanje zakona ostaja nerešeno.

Zavržena pobuda za oceno ustavnosti

20. 02. 2001 00.00

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirana Ivana Kneza iz Ljubljane na seji dne 1. februarja sklenilo, da se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti poročila o izidu rednih volitev poslancev v državni zbor zavrže. Poleg tega so se ustavni sodniki odločili zavreči tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sklepa o potrditvi mandata vsem poslancem DZ, izvoljenim na volitvah lanskega 15. oktobra.

Odpravljeni roki za vlaganje zahtevkov

04. 01. 2001 00.00

Ustavno sodišče je z odločbo z dne 7. decembra 2000 odpravilo roke za vlaganje zahtevkov za priznanje statusa in pravic po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, kar pomeni, da doslej veljavnih časovnih omejitev za vlaganje omenjenih zahtevkov ni več.

Koprski podžupan na prostosti

22. 12. 2000 00.00

Po zaslišanju prič pred preiskovalnim sodnikom je v četrtek koprsko Okrožno sodišče odločilo in odpravilo pripor zoper koprskega podžupana ter predsednika občinskega odbora LDS v Kopru Branka Kodriča. Podžupan je bil v priporu od 2. decembra, zaradi nevarnosti, da bi lahko vplival na priče. Tožilec ovadbo zoper Kodriča še ni ovrgel, tako da se preiskava nadaljuje, zato tudi še ni znano, ali bo tožilec v prihodnjih dneh zbral dovolj dokazov za vložitev obtožnice proti koprskemu podžupanu.

DOS začela predvolilno kampanjo

06. 12. 2000 00.00

Demokratična opozicija Srbije (DOS) je danes v Beogradu začela predvolilno kampanjo pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Srbiji z obljubo, da bo odpravila še zadnje ostanke Miloševićevega režima. Eden vodij DOS in vodja Demokratične stranke Zoran 195144inđić je na novinarski konferenci poudaril, da želi DOS v Srbiji vzpostaviti zakonito oblast, se boriti proti korupciji v strukturah oblasti, decentralizirati oblast v republiki, ki vključuje tudi popolno avtonomijo Vojvodine, ter oživiti gospodarstvo.

Haaško sodišče proti generalom

04. 12. 2000 00.00

Mednarodno sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo kmalu objavilo obtožnice proti hrvaškim generalom, ki naj bi med operacijo Nevihta zagrešili vojne zločine. Obtožnice naj bi bile že skoraj nared in tudi uradno vložene. Po pisanju Jutarnjega lista naj bi obtožnice vložili že kmalu po zagrebškem vrhu med državami Evropske unije in zahodnega Balkana, ki je potekal 24. novembra, vendar je tožilstvo vložitev obtožnic preložilo na začetek prihodnjega leta. Hrvaški in zahodni tisk sta sicer doslej že večkrat ugibala, da bi utegnili biti za zločine v Nevihti obtoženi upokojeni hrvaški generali Mirko Norac, Ante Gotovina in Ivan Čermak.

40.000 podpisov do 18. decembra

27. 11. 2000 00.00

Podpredsednik DZ Anton Delak je v odsotnosti predsednika DZ Boruta Pahorja po nedavni vložitvi pobude za razpis t.i. potrditvenega referenduma o že sprejeti noveli zakona o vladi določil, da bo rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov začel teči 28. novembra, in se iztekel 18. decembra.

Pobuda za razpis zakonodajnega referenduma

24. 11. 2000 00.00

Skupina 258 volivcev s prvopodpisanim Boštjanom Cizljem iz Ljubljane je v Državni zbor vložila pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki jo je DZ sprejel minuli petek. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: "Ali ste za to, da se potrdi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi RS?" Predsednik DZ Borut Pahor je že napovedal, da bo ravnal v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi. Sekretariatu DZ za pravne zadeve je v vsebinsko presojo že poslal dobljene dokumente

Sklenili izredno sejo DZ

22. 11. 2000 00.00

Ker v petek sprejeta novela zakona o vladi še ni stopila v veljavo, bo predsednik vlade kandidatno listo vložil po starem in še vedno veljavnem zakonu, ki omogoča, da premier predlaga najmanj dve tretjini ministrov. Po sicer neuradnih informacijah naj bi predlagal 14 ministrov, po uveljavitvi zakonske novele pa listo kandidatov dopolnil. Koalicijska pogodba, ki so jo sredi prejšnjega tedna podpisale LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS namreč natančno opredeljuje razdelitev resorjev v novi vladi, ta razdelitev pa sledi spremembam omenjenega zakona.

Jutri lista ministrov v DZ?

20. 11. 2000 00.00

Predsednik vlade Janez Drnovšek liste ministrskih kandidatov v DZ danes najverjetneje še ne bo poslal, temveč naj bi to storil jutri. Mandatar je sicer po izvolitvi v četrtek napovedal, da bo listo ministrskih kandidatov v DZ poslal v začetku tega tedna, kot najverjetnejšega pa je omenil prav današnji dan.

US zavrnilo zahtevo

10. 11. 2000 00.00

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo občin Izola, Koper in Piran, na seji 26. oktobra soglasno sklenilo, da se zahteva za oceno ustavnosti drugega stavka prvega odstavka devetega člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji zavrže. Pobudnice so menile, da bi morale imeti prednost pri pridobivanju kmetijskega zemljišča na svojem območju pred denacionalizacijskimi upravičenci, ker naj bi oddajale ta zemljišča v zakup lokalnim prebivalcem izključno za obdelavo in s tem uresničevale ustavno zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju s 67. in z 71. členom ustave, nedopustno pa naj bi posegla tudi v koncept varstva kmetijskih zemljišč, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih.

Pritožbe pridelovalcev cvička

08. 11. 2000 00.00

Konzorcij pridelovalcev cvička je danes v Ljubljani skupaj s Kmetijsko zadrugo Krško, ki je največji pridelovalec cvička, ter dolenjskimi vinogradniki izrazil ogorčenje nad tem, da je ustavno sodišče zadržalo izvajanje pravilnika o vinu z oznako tradicionalnega poimenovanja - cviček. Pravilnik, ki bi stopil v veljavo danes, če Vino Brežice ne bi vložilo pobude za presojo ustavnosti, temu podjetju onemogoča pridelavo cvička, ker na Dolenjskem nima vinske kleti. Kot je poudaril pooblaščenec konzorcija Anton Pregelj, je zaščita vina cviček po geografskem poreklu izpit, na katerem lahko v Sloveniji kmalu pademo. Z nespoštovanjem ali napačno označbo cvička lahko pokopljemo vsa dosedanja prizadevanja za zaščito slovenske tradicije in kulture na osnovi geografskega porekla, je dodal Pregelj.

Potekel rok za vložitev kandidatnih list

21. 09. 2000 00.00

Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.

Pobuda o ustanovitvi Istrske pokrajine

11. 09. 2000 00.00

Poslanec v DZ Aurelio Juri (ZLSD) je na županji in župana treh obalnih občin naslovil pobudo o ustanovitvi Istrske pokrajine. Župani so že izrazili podporo predlogu na nedavnem rednem koordinacijskem sestanku, o nadaljevanju postopka za vložitev predloga zakona o Istrski pokrajini pa bodo odločali občinski sveti občin Piran in Izola ter mestne občine Koper.

Ustavnost zakona o volilni kampanji

18. 07. 2000 20.16

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Računskega sodišča, 6. julija s sedmimi glasovi proti enemu sklenilo, da se zahteva za oceno ustavnosti 24.a in 24.b ter četrtega odstavka 30.a člena zakona o volilni kampanji zavrže. Ustavno sodišče je namreč odločilo za zavržbo zato, ker ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vložitev zahteve, tj. da je lahko predlagatelj pobude sodišče, državni tožilec, Banka Slovenije in Računsko sodišče le, če se pojavi vprašanje ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil v zvezi s postopki, ki jih vodijo.

Preiskava se nadaljuje

07. 06. 2000 21.28

Na Jesenicah so pokopali prvo žrtev petkove delovne nesreče v jeklarni Acroni - 50-letnega Iva Iveljiča. O kakršnikoli krivdi za to tragedijo, ki je terjala štiri življenja, policija za zdaj molči, so pa znane nekatere nove podrobnosti.

SNS obsoja poglabljanje krize

01. 06. 2000 12.36

Slovenska nacionalna stranka in njena poslanska skupina ostro obsojata poglabljanje vladne in vsesplošne politične krize, ki jo sprožajo zlorabe pravnih mehanizmov v politične namene. Ker imamo trenutno le napol opravilno vlado in povsem neopravilnega mandatarja, ki ne zmore sestaviti strokovnega predloga kandidatov za ministre, so po mnenju SNS najboljša pot za izhod iz krize volitve, na katerih bodo besedo dobili ljudje.

Selitev političnega boja na sodišče

25. 05. 2000 15.25

Politični boj v Sloveniji se iz parlamenta seli na sodišča. Predlagatelji in nasprotniki imenovanja vlade Andreja Bajuka se bodo namreč spopadli na vrhovnem sodišču. Tja so Andrej Bajuk in ministrski kandidati že sinoči vložili tožbo zoper sklepa volilne komisije DZ, ki sta razglasila, da vlada ni dobila podpore.