vloga
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
Služba za pobude meščanov
13. 05. 2001 00.00
Služba za pobude meščanov, ki je do februarja letos delovala pod nazivom služba za vloge in pritožbe, sicer pa spada pod oddelek za upravne, kadrovske in splošne zadeve Mestne občine Ljubljana (MOL), deluje že šesto leto. Služba naj bi vzpostavila pozitivnejši odnos med meščani in MOL, kot pravi vodja službe Janja Domitrovič, pa želijo v največji možni meri pomagati občanom pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo kot prebivalci glavnega mesta, tako pri problemih, ki jih zadevajo v življenjskem ali delovnem okolju. Neposrednih težav ljudi sicer ne rešujejo, ampak nanje v glavnem opozarjajo pristojne službe, njihova vloga pa je predvsem informativno-svetovalna. Do konca aprila letos se je nanje zaradi različnih težav pisno obrnilo približno 60 meščanov, več kot 150 se jih je oglasilo v eni od treh pisarn, ki delujejo v Ljubljani, poleg tega pa služba za pobude meščanov enkrat mesečno organizira tudi pogovore občanov z županjo Viko Potočnik.
V Bratislavi o širitvi Nata
12. 05. 2001 00.00
Ne smemo se spraševati, kaj lahko Evropa stori za nas, temveč kaj mi lahko storimo za Evropo, je dejal gostitelj konference, slovaški premier Mikulaš Dzurinda, v svojem uvodnem govoru. V sporočilu ameriške administracije je bila podpora širitve Nata jasno izražena. Slovenski premier Janez Drnovšek pa je ob tem povedal, da Nato še vedno nima pravega načrta za prihodnost, vendar bo moral vključevati širitev zavezništva.
Pele v britanskem filmu
10. 05. 2001 00.00
Brazilska nogometna legenda Pele bo vnovič stopil pred filmske kamere. V teh dneh naj bi namreč v Riu de Janeiru posnel svojo vlogo v britanskem filmu, ki bo v kinodvorane prišel v naslednjih mesecih.
Nadzorni svet Elesa o direktorju
09. 05. 2001 00.00
Nadzorni svet javnega podjetja Elektro-Slovenija (Eles) se je sestal na izredni seji in kot edino točko dnevnega reda obravnaval poročilo komisije za spremljanje razpisnega postopka za direktorja Elesa. Nadzorni svet je soglasno ugotovil, da so vloge vseh petih kandidatov na delovno mesto direktorja prispele pravočasno, vendar pa trije kandidati niso predložili vseh v razpisu zahtevanih dokumentov, zato so njihove vloge nepopolne. Kandidata Vekoslav Korošec in Franko Nemac pa sta svojo prošnjo vložila skladno z vsemi razpisnimi pogoji in njuna vloga je tako popolna. Vlogi obeh kandidatov so posredovali pristojnemu ministrstvu.
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00
Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.
Zavrnili Pukšičeve predloge
18. 04. 2001 00.00
Poslanec SDS Franc Pukšič je na današnji novinarski konferenci izrazil razočaranje nad dejstvom, da je DZ v prvi obravnavi zavrnil njegove predloge za noveliranje zakona o osnovni šoli, zakona o gimnazijah ter zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Glede slednjega je Pukšič dejal, da bo njegov predlog o večji vlogi občin pri imenovanju ravnateljev prej ali slej sprejet, saj je logično, da ima ustanovitelj pristojnosti tudi pri imenovanjih. Po njegovem mnenju šolski minister "ne more poznati na stotine ravnateljev" in lokalnih razmer, možna pa bi bila rešitev, da bi lahko dajal mnenje k imenovanju ravnateljev.
Dnevi slovenske informatike
18. 04. 2001 00.00
Slovensko društvo Informatika ter Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za računalništvo in informatiko, prirejata od 18. do 21. aprila osme Dneve slovenske informatike. Vodilna misel posvetovanja, omrežno gospodarstvo in vloga informatike v njem, je odraz aktualnih dogajanj in razvojnih smeri informatike v svetu, obenem pa tudi pregled dosežkov slovenskih strokovnjakov. Ugledni domači in tuji strokovnjaki bodo osvetlili pomen in vlogo elektronskega poslovanja in novega gospodarstva nasploh. Med ostalimi bodo svoje znanje in vizijo razvoja predstavili tudi strokovnjaki raziskovalnega podjetja Gartner, slovenskega Telekoma ter podjetij Mobitel in Oracle Slovenija. Obiskovalci bodo dobili tehtne odgovore na vprašanja o novostih, ki jih prinaša novo gospodarstvo, o vlogi informatike in njenem vplivu na gospodarstvo ter druga področja življenja. Razen predavanj in referatov, se bodo v treh dneh zvrstile številne okrogle mize in delavnice, ki bodo dodatno osvetlile aktualna področja dela. V gospodarstvu, ki je že postalo globalno, so stiki s predstavniki mednarodnih strokovnih združenj, organizacij in podjetij, za razvoj slovenske informatike in gospodarstva zelo dragoceni. Najpomembnejši cilj vseh organizacij, tako v pridobitnem sektorju kot tudi v upravi in izobraževanju, je vsekakor uspešnost poslovanja. Zato so Dnevi slovenske informatike toliko bolj zanimivi za udeležence iz vseh področij gospodarstva in uprave, kljub temu, da se uspešnost v vsakem od njih meri z drugačnimi merili. Skupni imenovalec je pač informatika in zanjo ni več alternative, če Slovenija želi postati in obstati uspešna in konkurenčna družba znanja.
Brando v Filmu, da te kap 2
14. 04. 2001 00.00
Ikona Hollywooda Marlon Brando se je do solz nasmejal, ko je videl satirični film Scary Movie - Film, da te kap, ki se trenutno vrti tudi v naših kinematografih, in se zato odločil, da bo nastopil v nadaljevanju te parodije na grozljivke. V Filmu, da te kap 2 bo Brando igral stransko vlogo duhovnika, ki se ukvarja z izganjanjem hudiča, zanj pa pomeni ta vloga pravi preobrat v igralski karieri, saj doslej ni sprejemal komičnih vlog. 77-letni igralec se je srečal z režiserjem filma, Keenanom Ivoryjem Wayansom, med pogovorom pa sta se stara filmska mačka dodobra nasmejala in ugotovila, da imata podoben smisel za humor. Brandonu bo nastop v filmu zagotovo v užitek, saj naj bi za kratek nastop prejel milijon ameriških dolarjev.
Boris Groys v Moderni galeriji
10. 04. 2001 00.00
V ljubljanski Moderni galeriji je v torek Boris Groys predaval o medmrežni in video umetnosti, v sredo pa bodo v Mali galeriji odprli njegovo razstavo z naslovom Poglej in presodi, ki bo na ogled do nedelje, 27. maja. Delo Borisa Groysa Poglej in presodi je zrcalna prespektiva klasičnega odnosa med učiteljem in učencem, umetnikom in gledalcem, celo med umetnikom in kustosom. Video-instalacija je sestavljena iz dveh delov: prvi del gradi 18 videov, kjer Groys sprašuje študente umetnosti, zakaj so se odločili študirati umetnost, umetnostno zgodovino, katere kriterije uporabljajo, ko presojajo umetnost na splošno, lastno umetniško prakso ali prakso svojih kolegov, drugi del pa je televizijski pogovor, ki je nastal na podlagi omenjenih videov.
Evropski ministri o kulturni dediščini
06. 04. 2001 00.00
Če hoče Svet Evrope (SE) uspešno uresničiti cilj graditve enotne Evrope, bo moral pozorno prisluhniti sporočilu, ki ga prinaša kulturna dediščina, pa tudi razlagam o tej dediščini in njeni uporabi. Kulturo in dediščino je treba razlagati tako, da postaneta sredstvi za preprečevanje sporov in za medkulturni dialog, je ob začetku 5. evropske konference ministrov, odgovornih za kulturno dediščino, v Portorožu povedal namestnik generalnega sekretarja SE, ki pokriva področje kulture in dediščine, Hans Christian Krueger. Ministrska konferenca se bo končala jutri s sprejetjem dokumentov, katerih predloge je že obravnaval Odbor za kulturno dediščino SE.
Unterseher o oborožitvi majhnih držav
20. 03. 2001 00.00
Na ministrstvu za obrambo je danes na povabilo ministra Antona Grizolda predaval nemški strokovnjak s področja mednarodne varnosti in obrambnega načrtovanja Lutz Unterseher, ki je govoril o strukturi in doktrini oboroženih sil majhnih držav. Predavatelj, ki je sicer predstavnik Študijske skupine za alternativno varnostno politiko v Berlinu, je predstavil razvoj oboroženih sil v Evropi v zadnjem obdobju, primerjavo vojaških sil majhnih držav in sodobne varnostno-obrambne doktrine. Predavanja so se udeležili uslužbenci ministrstva za obrambo in častniki Slovenske vojske, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Kulturna dediščina in izzivi globalizacije
12. 03. 2001 00.00
Od 5. do 7. aprila bo Slovenija prvič gostila konferenco ministrov za kulturno dediščino držav članic Sveta Evrope. Osrednja tema ministrske konference bo Kulturna dediščina in izzivi globalizacije. Svet Evrope je odločitev o gostitelju konference sprejel novembra leta 1999 na seji odbora ministrov. Gostiteljica konference je slovenska vlada oziroma ministrica za kulturo Andreja Rihter. V Portorožu naj bi se zbrali ministri oziroma njihovih namestniki 47 držav članic Sveta Evrope.
Za boljše partnerske odnose
09. 03. 2001 00.00
Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, in državni sekretar za znanost Zoran Stančič, sta danes sprejela na pogovor direktorja ustanove Slovenske znanstvene fundacije (SZF) Edvarda Kobala, ki je predstavil najpomembnejše aktivnosti SZF v tem letu. Pogovor je bil sicer namenjen graditvi partnerskih odnosov med obema institucijama. Kobal je v okviru programa dejavnosti v letošnjem letu še zlasti izpostavil aktivno vlogo SZF pri nastajanju Evropskega raziskovalnega prostora ter v Jugovzhodni Evropi v okviru slovenske donatorske vloge v Paktu stabilnosti. Menil je, da bi ministrstvo znalo koristno izkoristiti priložnosti, ki jih omogoča aktivna vloga SZF v Evropi.
Prošnje za otroški dodatek do konca meseca
05. 03. 2001 00.00
Zakon o družinskih prejemkih določa, da center za socialno delo s prvim majem po uradni dolžnosti preverja upravičenost do otroškega dodatka. V ta namen morajo prejemniki otroškega dodatka najkasneje do 31. marca posredovati centrom za socialno delo vlogo za uveljavitev otroškega dodatka s prilogami.
Koštunica o sodelovanju mednarodne skupnosti
13. 02. 2001 00.00
V prispevku za dnevnik Politika je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica izključil vsakršno možnost pogajanj s skrajnimi albanskimi voditelji o rešitvi problemov na skrajnem jugu Srbije. Politika je prejšnji četrtek predstavila predlog mirovnega načrta, ki med drugim predvideva mednarodno mirovno posredovanje v pogajanjih med srbsko in albansko stranjo, vključno s skrajneži.
Placido Domingo bo igral Puccinija
11. 02. 2001 00.00
Španski tenorist Placido Domingo bo nastopil v vlogi Giaccoma Puccinija v filmu o slavnem italijanskem skladatelju. Film naj bi začeli snemati letos. "Projekt je dobro zastavljen, zdaj pa čakamo še na scenarij," je povedal slavni tenorist. Snemali naj bi marca, aprila, vendar se bo snemanje verjetno zavleklo do konca leta, je še dejal Domingo. To bo njegova prva filmska vloga. 60-letni pevec je sicer umetniški vodja opere v Washingtonu in Los Angelesu. Film o življenju Giaccoma Puccinija (1858-1924) bo režiral William Friedkin, režiser filma Izganjalec hudiča.
Dana d.d. še zanimiva
05. 02. 2001 00.00
Po tem, ko so se skoraj povsem umirile dejavnosti Pivovarne Union glede napovedanega prevzema mirenske Dane, se je za Dano ozrl največji slovenski trgovec Mercator. Prvenstveno naj bi ga zanimala Danina voda, ki bi jo lahko za lastne potrebe uporabljalo Mercatorjevo podjetje Eta Kamnik. To bi gotovo predstavljalo eno od sinergij, sklepati pa je, da bi le-teh lahko bilo še več. Proizvodne zmogljivosti Dane namreč niso polno zasedene, Mercator bi lahko še popestril uspešno prodajo vode in pijač pod lastno blagovno znamko. Od objave novice o interesih Mercatorja dalje, sprememb pri gibanju tečaja in prometa z delnicami Dane ni bilo zaznati. Tečaj se še naprej giblje okoli ravni 2.400 SIT za delnico, prometi z njo pa so zelo skromni. Sodeč po tem, udeleženci kapitalskega trga resnejših namer Mercatorja na kratek rok še ne pričakujejo.
Lauda bo sodeloval z Jaguarjem
05. 02. 2001 00.00
Nekdanji avstrijski dirkač in trikratni svetovni prvak formule 1 Niki Lauda se bo v letošnji sezoni spet v vidnejši vlogi vrnil v svetovno prvenstvo elitnega avtomobilskega razreda. Potem ko je zadnja leta preživel kot sodelavec Ferrarija in strokovni komentator nemške televizije RTL, bo v sezoni 2001 v britanskem moštvu Jaguar prevzel vodilno vlogo. Podrobnosti bodo pri Jaguarju pojasnili na torkovi predstavitivi v Londonu.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Pirnat o umiku opozicije
02. 02. 2001 00.00
Parlamentarni boj se v sicer kratki zgodovini slovenske demokracije še ni zaostril tako, kot se je sinoči. Ker oblast ni hotela prepustiti večine v dveh nadzornih odborih, se je večji del opozicije celo odpovedal vodilnim položajem v državnem zboru in njegovih delovnih telesih.
Kongres o prostovoljstvu
02. 02. 2001 00.00
Slovenska filantropija - Združenje za promocijo prostovoljstva (SF) prireja tretji slovenski kongres prostovoljstva z naslovom Vloga prostovoljcev in nevladnih organizacij pri zmanjševanju posledic revščine, ki se je zjutraj začel v prostorih Fakultete za družbene vede v Ljubljani, zaključil pa se bo jutri. Letos ima dogodek, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana, še posebno težo, saj je OZN leto 2001 razglasila za Mednarodno leto prostovoljstva. Slavnostni govornik, predsednik Kučan, se je na začetku kongresa prostovoljcem v imenu države zahvalil za opravljeno delo, za zavzetost in za človeško toplino, ki so jo razdajali drugim. V govoru se je med drugim dotaknil tudi problema socialne izključenosti, pri čemer je opozoril, da postaja begunstvo v zadnjem desetletju vse bolj pomemben vidik te izključenosti.
Sojenje Lončaričevi kriminalni združbi
24. 01. 2001 00.00
Skoraj pol leta po prijetju Josipa Lončariča, znanega organizatorja tihotapljenja ljudi, ima tako naša
Janez Podobnik o delovanju koalicije
12. 01. 2001 00.00
Na redni tedenski novinarski konferenci poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je njen vodja Janez Podobnik med drugim dejal, da je bil parlamentarni teden v znamenju odločitve DZ o imenovanju štirih ministrov in s tem popolnitve vlade, veliko presenečenje pa je neuspešno dokončanje dogovora, po katerem bi DZ odločil o imenovanju in sestavi vseh preostalih delovnih teles DZ.
Tovornikova sprejela predstavnike Slovencev
04. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence po svetu in v zamejstvu Magdalena Tovornik se je v sredo v Ljubljani sestala s predstavniki vseh krovnih organizacij slovenskih manjšin v sosednjih državah. Srečanja sta se iz Avstrije udeležila predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Verdenik, iz Italije predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, iz vzhodne sosede pa predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnoek.
Zakonodajnega referenduma ne bo
18. 12. 2000 00.00
Opolnoči se izteče rok za zbiranje podpisov podpore pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki jo je 24. novembra v državni zbor vložila skupina 258 volivcev s prvopodpisanim Boštjanom Cizljem. V času aktivnega zbiranja podpisov so pobudniki in državljani, ki so želeli oddati svoj podpis in s tem tudi pobudo, naleteli na kopico težav, pojasnjuje Cizelj. Pri tem navaja zavestno kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov s strani službe državnega zbora ob vložitvi 258 podpisov pobudnikov, zaplete v zvezi z obrazci na upravnih enotah, neustrezen odnos uradnikov na upravnih enotah itd.
Rok za oddajo vlog za študijska posojila
13. 12. 2000 00.00
Na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje je v rubriki naša dejavnost - štipendije in posojila od 30. novembra objavljen drugi javni razpis za dodelitev posojil za študij. Prav tako je na spletnih straneh na voljo vloga za bančno posojilo za študij in regresiranje realne obrestne mere z navodilom za izpolnjevanje. Zainteresirani jo lahko natisnejo in jo izpolnjeno priporočeno pošljejo na Zavod RS za zaposlovanje na Glinškovo 12 v Ljubljani ali pa jo osebno vložijo na uradu za delo zavoda, kjer so vloge za posojila prav tako na voljo. Rok za oddajo vlog je 21. december letos, so sporočili z omenjenega zavoda.
Posvet Evropskega združenja katoliških teologov
27. 10. 2000 00.00
Vloga teologije v družbi in Cerkvi bo tema tridnevnega posveta Evropskega združenja katoliških teologov, ki se začenja nocoj v Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu. To bo pripravljalni posvet za kongres, ki bo v Gradcu in Mariboru potekal od 26. do 30. avgusta prihodnje leto. Po koncu tokratnega tridnevnega srečanja, ki se ga bo udeležilo približno 25 profesorjev teologije iz večine evropskih držav, bodo v nedeljo, 29. oktobra, ob 11.30 v omenjenem zavodu pripravili tudi novinarsko konferenco.
Simpozij o razvoju vesoljske industrije
27. 10. 2000 00.00
Pod geslom "Osvajanje vesolja postaja posel" poteka v Washingtonu mednarodni simpozij, ki ga organizira Fond vesolja in Ameriško astronomsko društvo. Direktorji vesoljskih agencij in vodje največjih industrijskih družb iz mnogih držav obravnavajo probleme razvoja svetovne vesoljske industrije, ki danes dosega 100 milijard dolarjev.
Cooperative Aura 2000
25. 10. 2000 00.00
Do petka, 27. oktobra, v Ribnem pri Bledu in centru za obrambno usposabljanje v Poljčah potekal mednarodna štabna vaja kriznega upravljanja Cooperative Aura 2000, ki se je poleg pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske (SV) udeležujejo tudi predstavniki oboroženih sil 17 drugih držav partneric oz. članic zveze NATO. Vajo, ki se je začela že v ponedeljek, je pripravilo in jo tudi izvaja vrhovno poveljstvo zavezniških sil za Evropo, tema Cooperative Aura 2000 pa je organizacija ter procesi poveljevanja in kontrole v severnoatlantskem zavezništvu.