voditelj

Milošević za predsednika SPS
21. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik in sedanji voditelj zdaj opozicijske Socialistične stranke Srbije Slobodan Milošević je edini kandidat za predsednika stranke, je po besedah člana vodstva SPS Živorada Igića odločil glavni odbor stranke. Igić je pojasnil, da je Milošević ustanovil stranko in da ga bodo na kongresu stranke v soboto v Beogradu znova izvolil za predsednika. Na kongresu naj bi se stranka sicer pripravila na predhodne parlamentarne volitve v Srbiji 23. decembra.

Podpis memoranduma v Pekingu
20. 11. 2000 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson in namestnik kitajskega zunanjega ministra Wan Guanyan sta v Pekingu podpisala memorandum o razumevanju človekovih pravic. Dokument, ki javnosti ni dostopen, navaja projekte in področja, na katerih bodo ZN in Kitajska sodelovali v naslednjih treh letih, so povedali po podpisu memoranduma.

Ubita dva palestinska policista
17. 11. 2000 00.00
V spopadih na palestinskih avtonomnih območjih so v četrtek umrli štirje Palestinci, v noči na petek pa sta v Jerihu na Zahodnem bregu umrla dva palestinska policista. Po podatkih Palestincev sta policista obstreljevala oporišče izraelske vojske, izraelski vojaki pa so na streljanje odgovorili. O streljanju so v noči na petek poročali tudi iz drugih krajev na Zahodnem bregu. Izraelska vojska naj bi v godoče ovirala dostavo blaga na palestinska ozemlja, gorivo pa naj bi Palestincem dobavljali samo v zelo omejenih količinah. Izraelski premier Ehud Barak je tudi ukazal, naj Izrael "iz varnostnih razlogov" Palestincem ne nakaže več milijonov dolarjev kot vračilo preveč plačanih davkov.

Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.

Peterle bo prejel Evropski prstan
16. 11. 2000 00.00
Nekdanji avstrijski zunanji minister Alois Mock bo slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu v soboto, 18. novembra, v Mariboru vročil posebno priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Obrazložitev priznanja bo podal nekdanji štajerski deželni glavar Josef Krainer, slovesnosti pa se bo med drugimi udeležil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.

Arafat zahteva razporeditev mirovnih sil
11. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je pred Varnostnim svetom ZN zahteval razporeditev mednarodnih mirovnih sil na palestinskih

Arafat zaprosil za posredovanje
10. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je na včerajšnjem srečanju v Washingtonu pozval ameriškega predsednika Billa Clintona, naj se ZDA vključijo v čimprejšnje reševanja spora na Bližnjem vzhodu. Srečanje s Clintonom je Arafat ocenil kot "pozitivno in konstruktivno" in pojasnil, da sta s sogovornikom govorila o vseh vprašanjih, med drugim tudi o možnostih za napotitev "mednarodnih zaščitnih sil" za Palestince.

Arafat prispel v ZDA
09. 11. 2000 00.00
V Washington je pr ispel palestinski voditelj Jaser Arafat, ki se bo sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Pogovarjala se bosta o razmerah na Bližnjem vzhodu ter o morebitni napotitvi mednarodnih enot Združenih narodov na Zahodni breg in v Gazo.

Palestinci zahtevajo mirovne enote
07. 11. 2000 00.00
Palestinci se še vedno zavzemajo za namestitev mirovnih enot na Zahodnem bregu in v Gazi, ki bi palestinsko ljudstvo ščitile pred izraelsko vojsko, kljub temu, da je izraelski premier Ehud Barak odločno zavrnil prihod mednarodnih enot na palestinskih avtonomnih območjih. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes povedal, da je ZN že pred desetimi dnevi zaprosil, naj na zasedena območja pošljejo mirovne enote.

Nov izbruh spopadov
05. 11. 2000 00.00
Kljub pozivom po miru tako izraelske kot palestinske strani je včeraj znova prišlo do spopadov med palestinskimi demonstranti in izraelsko vojsko, v katerih je bilo ranjenih na desetine ljudi. V Hebronu je bil ubit 23 dni star otrok, ki se je zadušil v stanovanju zaradi solzivca, s katerim je izraelska vojska obstreljevala okolico. Izraelski premier Ehud Barak je sinoči palestinskega voditelja Jaserja Arafat pozval, naj konča nasilje na palestinskih avtonomnih območjih in se vrne za pogajalsko mizo. Na spominski slovesnosti ob peti obletnici atentata, v katerem je bil ubit nekdanji izraelski premier Jicak Rabin, je Barak v Tel Avivu dejal, da želi vztrajati pri prizadevanjih za mir s Palestinci. Arafat pa je v Gazi izraelski vladi očital, da je prekršila dogovor o premirju, ki sta ga obe strani dosegli minuli teden. Izraelski premier je v pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNN potrdil, da bo prihodnji teden odpotoval v ZDA na pogovore z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Srečanje z Arafatom po Barakovih besedah ni predvideno. Palestinski voditelj pa naj bi se s Clintonom v Washingtonu srečal 9. novembra.

Arafat potuje v ZDA
05. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat bo na povabilo ameriškega predsednika Billa Clintona 9.

Izraelci podaljšali ultimat
03. 11. 2000 00.00
Sinoči se je izraelska vlada kljub včerajšnjemu bombnemu napadu

Bombni napad terjal dve žrtvi
02. 11. 2000 00.00
Silovita eksplozija, ki je danes odjeknila v bližini tržnice Mahane

Posredna pogajanja o Cipru
01. 11. 2000 00.00
V Ženevi se je pod pokroviteljstvom Združenih narodov začel 5. krog posrednih pogajanj med predstavniki grške in turške skupnosti na Cipru, katerih namen je rešiti 26 let trajajoči spor na tem razdeljenem otoku. Odposlanec ZN Alvaro de Soto je dejal, da tudi na tokratnih pogovorih, ki naj bi trajali približno deset dni, ne gre pričakovati velikega preboja.

Incidenti se nadaljujejo
01. 11. 2000 00.00
Spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi protestniki so zahtevali eno smrtno žrtev na palestinski strani, dva Izraelca pa sta bila lažje ranjena. 17-letnega Palestinca so ubili s strelom v glavo na območju Gaze, dva izraelska civilista pa sta bila lažje ranjena, potem ko so njuno vozilo palestinski protestniki napadli s kamenjem v bližini Betlehema.

Nadaljevanje spopadov
29. 10. 2000 00.00
Včeraj je bilo na štirih mestih spopadov na Zahodnem bregu in v Gazi ubitih še pet Palestincev. Dva sta bila ustreljena v Nablusu, eden pa v Jeninu, prav tako na Zahodnem bregu. Število mrtvih se je od začetka palestinske vstaje 28. septembra povzpelo na 149. Palestinski deček je bil ubit v nasilju v mestu Rafah v Gazi, en Palestinec in več kot dvanajst ranjenih pa je bilo v spopadih v naselju Karni, tudi v Gazi.

Želja po ameriških profesorjih angleščine
28. 10. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je povedala, da jo je severnokorejski voditelj Kim Jong Il med njenim nedavnim obiskom v Pjongjangu zaprosil, naj v njegovo državo pošlje nekaj ameriških profesorjev angleškega jezika. Pri tem je izrazil upanje, da bodo ZDA to storile, in dejal, da ne bo nič narobe, če bodo profesorji Američani korejskega porekla.

Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.

Barak ne bo pristal na uporabo veta
26. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes v Tel Avivu poudaril, da najpomembnejši opozicijski stranki Likud v načrtovani vladi narodne enotnosti ne bo odobril uporabe veta. Po Barakovih besedah se vlada narodne enotnosti ne sme oddaljiti od mirovnih sporazumov, sklenjenih v Oslu in Camp Davidu. Voditelj Likuda Ariel Šaron je kot pogoj za sodelovanje v načrtovani vladi postavil pravico do uporabe veta na vse odločitve, ki bi vplivale na mirovni proces.

V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno

Demonstracije proti nasilju desničarjev
21. 10. 2000 00.00
Več kot 10.000 ljudi se je danes zbralo v Dortmundu na mirnih demonstracijah proti nasilju desničarjev in proti sovraštvu do tujcev. Na obrobju demonstracij je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja med levičarskimi protestniki in desničarskimi skrajneži. Vmes je posegla policija, ki pa so jo protestniki napadli s kamenjem. Pri tem so bili ranjeni trije policisti, več ljudi pa so aretirali.

Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik

Proces proti Krstiću
19. 10. 2000 00.00
Obramba bosanskosrbskega generala Radislava Krstića, ki ga obtožnica haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes predstavila dokaze, v skladu s katerimi naj bi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karađić svojim enotam tik pred padcem muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, ukazal "popolno zaščito" pripadnikov ZN in muslimanskega prebivalstva v mestu.

Trije mrtvi v novih incidentih
19. 10. 2000 00.00
Nasilje na območju palestinskih avtonomnih ozemelj kljub dogovoru o premirju, ki sta ga v torek na bližnjevzhodnem vrhu v egiptovskem Šarm el-Šejku dosegla izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat, ne pojenja. Danes so judovski naseljenci na območju Nablusa ubili Palestinca, v streljanju pa sta bila ranjena še dva naseljenca in dva Palestinca, so sporočili očividci in predstavniki tamkajšnje bolnišnice. V eksploziji, ki je uničila sedež palestinske policije v Betlehemu, pa sta bila ubita najmanj dva pripadnika palestinskih varnostnih sil, več pa jih je po trditvah očividcev huje ranjenih. Vzrok eksplozije na sedežu policijske enote, ki je zadolžena za varovanje palestinskega voditelja Jaserja Arafata, za zdaj še ni znan.

Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.

Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.

Danes zaključek izrednega vrha
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci bližnjevzhodnega vrha v Šarm el Šejku so zgodaj davi po 16 urah pogajanj, ki doslej niso prinesla kakega pomembnejšega premika, za kratek čas prekinili

Bližnjevzhodni vrh končan
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci izrednega bližnjevzhodnega vrha, ki se je po dveh dneh danes končal v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, na njem pa so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o ustavitvi nasilja na palestinskih avtonomnih ozemljih, ob koncu srečanja niso kazali pretiranega optimizma.

Clinton potrdil udeležbo
15. 10. 2000 00.00
Bela hiša je sporočila, da bo

Arafat in Barak pristala na udeležbo na vrhu
14. 10. 2000 00.00
Medtem ko se izraelsko-palestinski spopadi nadaljujejo - sinoči so izraelski vojaki v Hebronu ubili še enega Palestinca - je ameriški predsednik Bill Clinton sinoči izjavil, da bi lahko po zaslugi intenzivnih diplomatskih prizadevanj kmalu dosegli rešitev krize. "Rezultate bi lahko dosegli v prihodnjih nekaj urah, zelo trdo delamo, da bi nam to uspelo," je zatrdil Clinton.