vojna na bližnjem vzhodu
'Sedim in čakam konec vojne ali pa naš konec'
11. 08. 2022 12.18
89-letna Ida Svistunova zre skozi okno svojega razdejanega stanovanja v Slavjansku na vzhodu Ukrajine. Je ena izmed le štirih stanovalcev, ki so še ostali v njenem bloku sredi mesta, ki je pred začetkom konflikta nudilo dom več kot 100.000 ljudem. Zdaj jih je tam le še petina, srditi boji med ukrajinsko in rusko stranjo so infrastrukturo popolnoma uničili, prebivalci vodo lahko črpajo le iz vodnjakov. Toda kaj bo z njimi, ko bodo kmalu zmrznile še te cevi? "Sedim in čakam konec vojne ali pa naš konec," pravi.
Olje cenejše za skoraj polovico, pšenica 40 odstotkov, cene surovin 'strmoglavljajo'
11. 08. 2022 09.49
Koronska kriza in ukrajinska vojna sta povzročili, da so cene večine surovin narasle na rekordne vrednosti, kar je spodbudilo svetovno inflacijo. A trend se že kakšen mesec spreminja. Pri mnogih dobrinah cene padajo. Vendar to ni dober znak, pravijo strokovnjaki.
Na letališču na Krimu eksplodiralo strelivo, boji dosegli obrobje Bahmuta
09. 08. 2022 12.04
Na letališču na polotoku Krim, ki ga je leta 2014 aneksirala Rusija, je v bližini naselja Novofjodorovka eksplodiralo strelivo, pri čemer je bila ena oseba ubita. Fronta v Donbasu je medtem dosegla strateško pomembno mesto Bahmut, kjer na vzhodnih delih že potekajo poulični boji. Krvave bitke se odvijajo tudi južno in jugovzhodno od mesta, kjer ukrajinske sile zaenkrat uspešno branijo položaje v vaseh Kodema in Zajcevo. Ruske sile v okolici Bahmuta ne morejo računati na uspeh, če ne osvojijo južnih dostopov do mesta. Pentagon pa v zadnjem poročilu ugotavlja, da naj bi ruske sile imele skupno med 70 in 80 tisoč ubitih, ranjenih, pogrešanih ali zajetih vojakov.
Ukrajina preprečila domneven poskus atentata na obrambnega ministra
08. 08. 2022 12.58
Ukrajinska obveščevalna služba SBU je sporočila, da je aretirala domnevna ruska agenta, ki naj bi načrtovala atentat na obrambnega ministra Oleksija Reznikova in vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova. V pokrajini Doneck na vzhodu Ukrajine se v bližini mest Bahmut in Avdijivka nadaljujejo srditi spopadi med ukrajinskimi in ruskimi silami. Ruske sile na tem območju dnevno izstrelijo več deset tisoč granat, poročajo ukrajinske oblasti. Na jugu države je ukrajinska vojska ponoči znova raketirala strateško pomemben most čez reko Dneper v mestu Herson, Rusija pa sprožila omejene kopenske napade proti mestu Nikolajev. Vodja proruske lokalne uprave v ukrajinski regiji Zaporožje Jevgenij Balicki pa je podpisal odredbo za izvedbo referenduma o priključitvi te regije Rusiji. Regija Zaporožje je sicer v zadnjih dneh v središču pozornosti, saj se sprti strani medsebojno obtožujeta obstreljevanja tamkajšnje največje jedrske elektrarne v Evropi.
Obletnica napada z atomsko bombo na Hirošimo v znamenju jedrske grožnje
06. 08. 2022 07.29
V japonski Hirošimi bodo obeležili spomin na eksplozijo atomske bombe, ki je pred natanko 77 leti uničila mesto in terjala okoli 80.000 življenj. Spominske slovesnosti se bo udeležil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je opozoril, da se svet sooča z največjo jedrsko nevarnostjo od vrhunca hladne vojne.
Rusija in Ukrajina se obtožujeta napadov na jedrsko elektrarno Zaporožje
05. 08. 2022 08.24
Rusija in Ukrajina sta druga drugo obtožili obstreljevanja jedrske elektrarne Zaporožje, ki so jo kmalu po invaziji na Ukrajino zasedle ruske sile. Obe strani sta poročali o nastali škodi na infrastrukturi. Do obtožb prihaja po tistem, ko so pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo opozorili, da so razmere v nuklearki povsem izven nadzora. Da ukrajinske sile kršijo mednarodno pravo in ogrožajo civiliste, saj vzpostavljajo baze v stanovanjskih četrtih, šolah in bolnišnicah, je medtem v poročilu zapisala nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International.
Obletnica prve uporabe atomske bombe v senci naraščanja strahu pred jedrsko vojno
05. 08. 2022 08.54
V soboto bo minilo 77 let od prve uporabe jedrskega orožja med vojno. Japonsko mesto Hirošima, prva tarča ameriške atomske bombe, se je 6. avgusta 1945 spremenilo v ruševine. Tri dni kasneje je enaka usoda doletela še Nagasaki. Umrlo je najmanj 200.000 ljudi. Zaradi vojne v Ukrajini znova narašča strah pred možnostjo uporabe jedrskega orožja.
Ladja z ukrajinsko koruzo prestala inšpekcijski nadzor
03. 08. 2022 09.16
Prva ladja z žitom, ki je zapustila Ukrajino po ruski invaziji, je v torek prispela v turško Bosporsko ožino. Ladjo Razoni, ki prevaža 26.000 ton koruze, so pregledali uradniki iz Rusije, Ukrajine, Turčije in Združenih narodov. Zgodaj popoldne so turške oblasti sporočile, da je ladja prestala inšpekcijski pregled v turškem Istanbulu. Ladja, ki pluje pod zastavo Sierre Leone, je sicer namenjena v libanonski Tripoli.
Iz Ukrajine krenila prva ladja: v smeri Libanona pluje koruza, ne pšenica
01. 08. 2022 08.52
V ukrajinskih pristaniščih že mesece stoji kar 22 milijonov ton žita. Iz Odese je zdaj končno izplula prva ladja z ukrajinskim žitom v skladu z dogovorom, ki sta ga pred dobrim tednom dni ob posredovanju ZN in Turčije podpisali Rusija in Ukrajina. Čeprav so tuje tiskovne agencije sprva poročale, da je tovorna ladja Razoni naložena s pšenico, je na njej očitno koruza. Ladja je preko Črnega morja odplula v smeri Libanona, je sporočilo turško obrambno ministrstvo. Izplutje prve ladje so pozdravili tako Združeni narodi kot Ukrajina in Rusija.
Rusija in Ukrajina izvedli 'največjo izmenjavo ujetnikov od začetka vojne'
30. 06. 2022 10.34
Rusija po beseda ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova zadržuje več kot 6000 ukrajinskih vojnih ujetnikov. Konašenkov je domnevno število vojnih ujetnikov razkril dan po doslej največji izmenjavi vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino. Na vzhodu Ukrajine se medtem nadaljujejo spopadi za nadzor nad strateško pomembnim mestom Lisičansk, ki ga ruske sile nameravajo odrezati od oskrbovalnih linij. Siloviti spopadi potekajo tudi v bližnjem naselju Vovčojarivka, s ciljem prevzema nadzora nad tamkajšnjo naftno rafinerijo, je v poročilu o razmerah sporočil ukrajinski generalštab. Nadaljuje se tudi iskanje pogrešanih po ponedeljkovem napadu na nakupovalno središče. Doslej so potrdili 18 smrtnih žrtev. V današnjem napadu v mestu Harkov pa je bila ubita ena oseba, še šest oseb je ranjenih.
Usik in Joshua avgusta znova v ring
08. 06. 2022 17.59
Povratni boksarski dvoboj med Ukrajincem Oleksandrom Usikom in Britancem Antonyjem Joshuo bo verjetno 20. avgusta, je danes za tiskovno agencijo AFP povedal Usikov promotor Oleksander Krasjuk. Ukrajinski boksar je svetovni prvak v težki kategoriji po različicah IBF, WBA in WBO.
Ukrajinske borce iz Azovstala odpeljali v rusko ujetništvo
19. 05. 2022 10.05
Ruski vojski se je od ponedeljka predalo že 1730 ukrajinskih vojakov iz jeklarne Azovstal v mestu Mariupolj, od tega je 80 ranjenih, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Po navedbah Moskve je velika večina zajetih vojakov premeščena v nekdanjo zaporniško kolonijo v regiji Doneck.
Katarski emir al Tani zamaknil uradni obisk v Sloveniji
15. 05. 2022 09.59
Zaradi udeležbe katarskega emirja al Tanija na pogrebni slovesnosti ob smrti predsednika Združenih arabskih emiratov šejka Kalifa in posledično zaradi njegovega današnjega poznega prihoda v Slovenijo, se njegov uradni obisk pri nas začne v ponedeljek, in ne danes, so sporočili iz urada predsednika republike.
Rekordnih 9,3 milijona sirskih otrok potrebuje pomoč
08. 05. 2022 18.11
Pomoč potrebuje več sirskih otrok kot kadar koli doslej, odkar je pred več kot desetletjem izbruhnila državljanska vojna, so opozorili pri Skladu ZN za otroke (Unicef). Po njihovem izračunu pomoč potrebuje 9,3 milijona sirskih otrok v državi in zunaj nje.
Svetovna banka svari: Vojna v Ukrajini bo povzročila največji cenovni šok zadnjih 50 let
27. 04. 2022 10.46
Vojna v Ukrajini bo povzročila največji ’cenovni’ šok v zadnjih 50 letih, svari Svetovna banka. V novi napovedi opozarjajo, da bi lahko motnje, ki jih je povzročil konflikt v Ukrajini, prispevale k rekordnemu dvigu cen blaga – vse od zemeljskega plina, pšenice in bombaža.
Ruska vojska krepi napade na vzhodu Ukrajine, Carla Del Ponte: Putin je vojni zločinec
02. 04. 2022 07.53
Ruske sile se iz okolice Kijeva umikajo in prerazporejajo, da bi se osredotočile na vzhod in jug Ukrajine. V mestih v tem delu države potekajo srditi spopadi in obstreljevanje s strani Rusije. Za evakuacijo civilistov naj bi vzpostavili sedem humanitarnih koridorjev, enega tudi iz skoraj povsem uničenega mesta Mariupol. Nekdanja glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za vojnega zločinca in Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pozvala, naj izda nalog za njegovo aretacijo.
Opomnik, da NATO trenutno ne meče bomb na evropske civiliste
26. 03. 2022 07.00
K sreči večina Evropejcev tega opomnika ne potrebuje. Niti ga ne potrebujejo voditelji zahodnih držav, ki so ob Putinovi invaziji na Ukrajino presenetljivo enotni, kljub dolgoletnim naporom ruskega predsednika, da s kibernetsko vojno to enotnost razgradi. Vseeno pa je moč v zahodnih evropskih državah zaznati manjšinski argument, da je za Putinovo invazijo na Ukrajino v resnici kriv NATO oziroma Američani, ker da s svojo širitvijo na vzhod ogrožajo Rusijo. Kljub temu, da gre za manjšinsko mnenje, se manifestira v različnih pojavnih oblikah in ideoloških barvah, vsem pa je skupno, da noben od teh argumentov v dani situaciji pač ni na mestu.
Biden: Nato ni bil še nikoli tako enoten
24. 03. 2022 20.37
Poleg izrednega zasedanja Nata je v Bruslju potekal tudi sestanek skupine G7. Voditelji so posvarili pred uporabo orožja za množično uničevanje v Ukrajini in Rusijo opozorili, da jo pri tem zavezujejo mednarodne pogodbe. Ameriški predsednik Joe Biden je ocenil, da Nato še nikoli ni bil tako enoten, kot je danes. Pred gospodarskimi sankcijami je posvaril tudi Kitajsko, če bo ta v vojni v Ukrajini podprla Rusijo. Biden je ob tem dejal, da bi morali Rusijo izključiti iz G20.
Zelenski prepričan v zmago Ukrajine, Putin vojne še ni pripravljen končati
12. 03. 2022 07.16
V nekaterih delih Ukrajine se je tudi sobotno jutro začelo ob zvokih siren in eksplozij. Odjeknile so v krajih Nikolajev, Dnipro in Krivograd. Znova so se sirene oglasile tudi v prestolnici Kijev, ki se ji ruske sile vse bolj približujejo. Ukrajinski predsednik je nagovoril ruske matere in jih pozval, naj svojih sinov ne pošiljajo v vojno v drugo državo. Oglasil se je tudi načelnik generalštaba beloruskih oboroženih sil Viktor Gulevič vztraja, da se država ne namerava pridružiti ruskim četam. Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da so ruske sile zavzele vzhodno obrobje že več dni obleganega mesta Mariupol.
Kaj se dogaja s 64-kilometrskim konvojem ruske vojske pred Kijevom?
04. 03. 2022 16.45
Ko je vest o orjaškem ruskem vojaškem konvoju, ki se premika proti Kijevu, obšla svet, se je zdelo, da so ukrajinski prestolnici šteti dnevi. A od takrat se konvoj ni bistveno premaknil, zato se vsi sprašujejo, kaj se z njim dogaja. Števil strokovnjaki in vojaški analitiki hitijo z ugibanji o tem, zakaj in ali se je ruski vojski severno od Kijeva nekaj hudo zalomilo. A dejstvo je, da v tem trenutku nihče razen ruskega poveljstva ne ve, kaj je razlog za zaustavitev premika. Odgovor bi se lahko skrival v novoobjavljenih posnetkih in informacijah iz Ukrajine, da naj bi njihova vojska poplavila območje okrog kraja Kozaroviči.
Obljubljena dežela Baracka Obame ponuja vpogled v vodenje Amerike in sveta
30. 01. 2022 08.00
Ste kdaj sanjali, da bi postali predsednik države? Ste se kdaj spraševali, kako se počuti predsednik svetovne velesile, Združenih držav Amerike? Kako razmišlja in kakšen je njegov vsakdan? Nekaj odgovorov vam lahko zagotovo ponudi zelo obsežen prvi del biografske pripovedi Baracka Obame, 44. predsednika Združenih držav, ki je bil na položaj prvič izvoljen leta 2008 in znova izvoljen mandat za tem.
Filmi o 9/11 in po 9/11
12. 09. 2021 14.15
Zagotovo drži, da je prizor, kakršnega so doživeli Newyorčani in hkrati ves svet 11. septembra leta 2001, nekaj, kar smo pred tem lahko videli samo v kakšnem filmu katastrofe. A ta je bila na žalost resnična.
Nazaj je udarila Amerika, plačala predvsem Evropa: svet ni varnejši kraj
11. 09. 2021 07.05
Teroristični napadi 11. septembra 2001 so šokirali svet. Podobe ujetih žrtev, ki skačejo iz poškodovanih stolpov dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra, ostajajo zakoreninjene v spominu, ostri varnostni ukrepi, uvedeni po napadih, pa so že zdavnaj postali del vsakdana. Toda najpomembnejših posledic 11. septembra ni povzročil sam napad, ampak ameriški odziv nanj. Ostaja pa vprašanje, koliko je 11. september dejansko spremenil svet.
ODDAJE IZ ARHIVA: Kako je najdaljši dan zaznamoval našo medijsko hišo
11. 09. 2021 09.10
11. september je bil dan, ki je spremenil svet in tudi novinarstvo. Tisti dan so nekateri novinarji, uredniki in voditelji, ki smo jih spremljali še dolga leta, v nejeveri, skupaj z vami, spremljali največje teroristične napade v moderni zgodovini. Na spodnjih štirih posnetkih si lahko ogledate oddaje 24UR 11. septembra in še tri naslednje dni ter vtise novinarjev o tem, kako so preživljali tisti dan.
Nasilje med Izraelom in Gazo: 'Razmere se stopnjujejo v smeri popolne vojne'
12. 05. 2021 06.57
V Izraelu in na območju Gaze se nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi gibanji. Potem, ko Izrael raketiral še eno zgradbo Hamasa, je ta odgovoril več kot 100 izstreljenimi raketami na izraelske cilje. Znova poročajo o žrtvah in ranjenih. V včerajšnjih spopadih je umrlo je okoli 60 ljudi, še več kot 300 jih je bilo poškodovanih. Odposlanec Organizacije združenih narodov na Bližnjem vzhodu je pozval k prenehanju sovražnosti in opozoril, da razmere vodijo v popolno vojno. Medtem so izraelske oblasti v mestu Lod razglasile izredno stanje.
Papež in veliki ajatola pozvala k sožitju med muslimani in kristjani
06. 03. 2021 08.37
Papež Frančišek, ki je na večdnevnem zgodovinskem obisku v Iraku, se je v svetem mestu Nadžaf sestal z najpomembnejšim šiitskim verskim voditeljem v državi, velikim ajatolo Alijem al Sistanijem. Papež Frančišek je obiskal tudi rojstni kraj preroka Abrahama ter tam odvodil medversko bogoslužje v Iraku ter ob tem pozval k svobodi vesti in veroizpovedi.
Zakaj napada na Dunaju niso uspeli preprečiti in kdo stoji za njim?
03. 11. 2020 17.04
Teroristični napadi v Evropi po letu 2000 niso bili izjema. Od Madrida, Londona, pa kasneje z vzponom Islamske države še Pariz, Nemčija in zdaj tudi Dunaj. V večini primerov je šlo za organizirane napade, dogovorjene v naprej, vprašanje pa seveda je, zakaj jih niso preprečili? Kje so varnostne službe zatajile? Od kod prihajajo bodoči teroristi in kako je na napad vplivala ravno pandemija covida-19?
Vodenje svobodnega sveta, kot ga vidita Trump in Biden
24. 10. 2020 09.22
Volitve za ameriškega predsednika postajajo vse bolj ostre s polno pričakovanj tako za demokrate kot republikance. A svet se zdaj sprašuje, kaj bi potencialna zamenjava predsednika ali pa še en Trumpov mandat pomenila za vlogo ZDA v svetu. V kratkem, ne veliko, saj je zunanja politika vojaško najmočnejše države na svetu bolj podrejena sistemu kot pa predsedniku. A to ne pomeni, da je ne more oseba, ki vodi državo iz Bele hiše, premikati v drugačno smer. Okolje, trgovina in ekonomija so tiste točke, na katere predsednik lahko precej vpliva.
Nobelova nagrada za mir Svetovnemu programu za hrano
09. 10. 2020 10.55
Odbor za Nobelovo nagrado za mir je letošnjo nagrado podelil Svetovnemu programu za hrano za prizadevanja za boj proti lakoti. Svetovni program za hrano je največja svetovna humanitarna organizacija za boj proti lakoti in spodbujanje prehranske varnosti. Leta 2019 je zagotovil pomoč skoraj 100 milijonom ljudi v 88 državah.
Libanon: država z nekoč izjemnim zdravstvenim sistemom, danes v pesti hude krize
05. 08. 2020 19.22
Libanon je v 70-ih in 80-ih letih padel v krvavo državljansko vojno med krščanskim in muslimanskim delom države. V zadnjem času pa jo pesti huda politična kriza. Krepi se šiitsko gibanje Hezbollah s podporo Irana, brez katerega ni libanonske politike. Ta petek bo na mednarodnem sodišču padla sodba štirim pripadnikom Hezbollaha, ki naj bi pred leti v bombnem atentatu umorili nekdanjega libanonskega premierja. Libanon je tudi v hudi gospodarski krizi, njihova valuta je tik pred kolapsom, poglablja se tudi humanitarna kriza. O razmerah v Libanonu smo se pogovarjali s poznavalcem razmer na Bližnjem vzhodu, Boštjanom Videmškom.