vojna svet
Milošević zahteva izpustitev
26. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega predsednika ZRJ Miloševića so pred nizozemskim sodiščem zahtevali njegovo izpustitev iz zapora, ker naj bi bila aretacija in pripor nezakonita.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Modernizacija Slovenske vojske
13. 07. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je predstavil program ukrepov za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske (SV). Grizold je ob tem zavrnil ocene, češ da se obrambno ministrstvo glede nakupov brezglavo odloča, in poudaril, da je modernizacija SV v polnem teku ter da so ukrepi v tej smeri "potrebni zaradi nas samih in ne zaradi zveze NATO". Ekipa ministra Grizolda bi rada dosegla predvsem dvoje: povečati število profesionalnih vojakov za približno tristo ljudi letno in te vojake tudi primerno opremiti. Ukrepi bi državo stali kar 5 do 6 milijard tolarjev dodatnega denarja, pravih zagotovil, da bo vojska denar tudi dejansko dobila, pa očitno še vedno ni. In to kljub temu, da sta tako vlada kot svet za nacionalno varnost Grizoldove ukrepe podprla.
Na Brdu končano zgodovinsko srečanje
16. 06. 2001 00.00
V gradu na Brdu pri Kranju se je končalo vrhunsko srečanje med predsednikoma Združenih držav in Rusije. Ameriški predsednik Bush je po srečanju z ruskim predsednikom Putinom na skupni tiskovni konferenci dejal, da se ZDA in Rusija soočata z novimi izzivi ter da morata državi premostiti odnose, ki jih je ustvarila hladna vojna. Bush upa, da bosta s tovrstnimi pogovori državi nadaljevali tudi v prihodnje. ''Rusija in ZDA morata razviti nove odnose ter premostiti tiste, ki jih je prinesla hladna vojna. Obenem morata poiskati nove rešitve za stabilnost in varnost v svetu je,'' je dejal Bush.
Samomorilski bombni napad
02. 06. 2001 00.00
V najhujšem terorističnem napadu muslimanskih skrajnežev po letu 1996 v Izraelu je v petek poleg samomorilca umrlo 18 ljudi, več kot 115 predvsem mladih Izraelcev pa je bilo ranjenih, od tega deset huje, dvaindvajset resneje, 54 pa lažje. Samomorilec je bombo sprožil pred vhodom priljubljenega nočnega kluba v Tel Avivu, kjer je čakalo več mladih ljudi. Eden od očividcev je dejal, da so po zraku leteli raztrgani človeški udi, v krogu 20 metrov okoli diskoteke pa je bilo polno krvi. Odgovornost za atentat je prevzela skrajna palestinska organizacija Islamska sveta vojna, ki je le nekaj ur pred tem napad tudi napovedala. Duhovni vodja islamskega uporniškega gibanja Hamas šejk Ahmed Jasin je za petkov napad dejal, da se imajo Palestinci pravico braniti. V Damasku pa je Narodna fronta za osvoboditev Palestine pozdravila "operacijo v Tel Avivu" in pozvala na okrepitev akcij proti Izraelu.
Papež molil na Golanski planoti
07. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Siriji na Golanski planoti, enem izmed žarišč spora na Bližnjem vzhodu, molil za mir. Papež je v ruševinah grške pravoslavne cerkve v mestu Kuneitra prebivalstvo območja pozval, naj "zruši zidove sovraštva in razkola". Po več desetletjih vojne in sovražnosti je po papeževih besedah sedaj potrebno zgraditi "svet pravičnosti in solidarnosti". Mesto je bilo med izraelsko zasedbo med letoma 1967 in 1974 popolnoma uničeno, sirska oblast pa se je odločila, da mesto v spomin na agresijo pusti porušeno.
Novi nemiri v Makedoniji
01. 05. 2001 00.00
Po treh mesecih nasilja in spopadov med makedonskimi silami in albanskimi uporniki, so v Bitoli izbruhnili večji spopadi tudi med civilisti. Štirje civilisti so bili ranjeni, policija pa je priprla več oseb.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Varnostni svet obsodil ravnanje talibanov
08. 04. 2000 10.34
Varnostni svet ZN je sinoči obsodil talibanski režim, ki ima pod nadzorom večino afganistanskega ozemlja, zaradi sprožitve nove vojaške ofenzive proti nasprotnim skupinam in ga obdolžil slabšanja humanitarnega položaja v državi. Sejo Varnostnega sveta o Afganistanu je vodil zunanji minister Kanade, ki v aprilu predseduje VS, Lloyd Axworthy. Med dolgotrajno sejo je John Renninger, ki je v uradu za politične zadeve ZN zadolžen za Azijo in pacifiško območje, opisal položaj v Afganistanu, kjer že 22 let neprenehoma potekajo spopadi, rešitve pa še ni videti.
Iraška nafta z ruskega tankerja
07. 02. 2000 14.42
Nafta z ruskega tankerja Volgoneft-147, ki ga je v sredo v Perizijskem zalivu ustavila ameriška vojna mornarica, prihaja iz Iraka, je včeraj povedal ameriški obrambni minister William Cohen in dodal, da so to pokazali vzorci preiskane nafte. Vzorci, ki so jih zbrali na tankerju in preiskali v ZDA, so ''zelo jasno'' pokazali, da je nafta iz Iraka, je dejal Cohen in še povedal, da je bil na tankerju, ki so ga zaustavili, tudi ''pripadnik iraške mornarice''.
Vse večje število držav dolžnic OZN
02. 02. 2000 08.32
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN je sporočil, da je kar 52 držav od skupaj 188 članic svetovne organizacije zapadlo pod zloglasni 19. člen Ustanovne listine, ki določa, da država, ki ne poravna dolga do proračuna, izgubi pravico do glasovanja v Generalni skupščini. Člen pravi, da glasovalno pravico izgubi vsaka članica, katere dolg do proračuna OZN znaša enako ali več kot seštevek obveznosti iz dveh let. Od 52 držav jih je sedem sicer izzvzetih zaradi posebnih olajševalnih okoliščin, kot je vojna ali druge katastrofe. To so Bosna in Hercegovina, Tadžikistan, Gruzija, Nikaragva, Gvineja Bissao, Komori in Kongo.
Čečenski uporniki so zapustili Grozni
01. 02. 2000 20.43
Tiskovni predstavnik čečenske vlade Movladi Udugov je danes sporočil, da so vsi uporniki zapustili glavno čečensko mesto Grozni. Udugov še navaja poveljnika upornikov Šamila Basajeva, da je umik potekal v skladu z načrtom za zašito države. Vse enote upornikov so se umaknile po vnaprej določenih poteh, odpeljali pa so tudi orožje ter strelivo. Koliko upornikov se je umaknilo iz mesta, še ni znano. Po trditvah raznih virov se je v Gorznem nahajalo med 1500 in 5000 upornikov, v kleteh porušenih stavb pa naj bi se še vedno zadrževalo približno 40.000 civilistov.
Mati s sinom na straži
24. 01. 2000 08.52
Neka izraelska mati je več mesecev prebedela noči s sinom vojakom na straži na severni izraelski meji, ker se je vojak bal teme. Kot je pred dnevi poročal izraelski časnik Jedioth Achronoth, ni nihče v vojaškem oporišču opazil, da je mati več kot pet mesecev tri noči na teden stražila skupaj z vojakom. Ta se je začel teme bati kot desetletni otrok, ko je leta 1991 potekala vojna v Zalivu. Ko so ga vpoklicali, se vojska ni pozanimala za njegove težave, njegovi strahovi pa so se dramatično povečali, ko je moral začeti opravljati nočne straže.
Mandela na odprti seji VS
20. 01. 2000 10.18
Nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela se je včeraj udeležil odprte seje Varnostnega sveta ZN o Burundiju, kjer že šest let divja državljanska vojna, med katero je umrlo več kot 200.000 ljudi, 1,3 milijona pa jih je bilo prisiljeno zapustiti domove.
Črni gori grozi državljanska vojna
19. 01. 2000 15.14
Visoki civilni predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch je danes opozoril na nevarnost državljanske vojne v Črbi gori, če bo ta nadaljevala s prizadevanji za odcepitev od Srbije in ZRJ. Poudaril je še, da bo jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević na oblasti ostal tako dolgo, dokler se srbska opozicija ne bo sposobna združiti in ljudem pokazati novega načina življenja.
Ubili Željka Ražnjatovića Arkana
17. 01. 2000 21.58
Srbi so pretreseni, bosanski muslimani so si oddahnili, zahodni voditelji pa izražajo obžalovanje zaradi uboja nekdanjega vodje srbskih paravojaških skupin in enega od domnevnih šefov ruske mafije Željka Ražnjatovića Arkana. Arkan je umrl zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil v napadu v hotelu Intercontinental v Beogradu, storilcev pa še niso našli. Iz njegove stranke so sporočili, da bo pogreb v četrtek.
Odprli naložbo Gorenja v BiH
14. 01. 2000 17.50
Direktor velenjskega Gorenja Jože Stanič je danes odprl novozgrajeni poslovni objekt, skladišče in upravno poslopje podjetja Gorenje Commerce v Blažuju, kantonu Sarajevo. Objekt, katerega naložbena vrednost je znašala nekaj manj kot tri milijone mark, naj bi pospešil distribucijo Gorenjevih izdelkov, izboljšal pa naj bi tudi servisno dejavnost ter omogočal boljše pogoje dela zaposlenih v sarajevskem podjetju, so sporočili iz Gorenja.
Najpomembnejši dogodek za Francoze
30. 12. 1999 19.54
Po mnenju večine Francozov je politični dogodek stoletja padec Berlinskega zidu. Kot je pokazala študija inštituta CSA, ki bo objavljena v jutrišnji številki časnika Le Parisien in na televiziji La Cinquieme, je bilo takega mnenja 47 odstotkov od 1016 vprašanih.
Volitve bodo ''poštene in demokratične''
18. 12. 1999 19.01
Ruski premier Vladimir Putin je zagotovil, da bodo nedeljske parlamentarne volitve ''poštene in demokratične'', kljub volilni kampanji, ki jo je zaznamovala nedopustna medijska vojna.
EU bo na širitev pripravljena konec 2002
10. 12. 1999 21.45
Voditelji Evropske unije so danes na vrhunskem zasedanju v Helsinkih sprejeli odločitev, da bo unija do konca leta 2002 pripravljena na sprejem novih članic.
Vojna zvezd najboljši film vseh časov
10. 12. 1999 10.14
Po podatkih ankete, ki jo je med 25.000 filmskimi navdušenci izvedel britanski BBC, je film Vojna zvezd režiserja Georgea Lucasa iz leta 1977 najboljši film vseh časov, sledita pa mu Iztrebljevalec in Casablanca. Glasovanja so se udeležili predvsem ljubitelji znanstvene fantastike, ki so med najboljših pet filmov umestili še filma Osmi potnik in prvo epizodo nadaljevanja Vojne zvezd - Grozečo prikazen. Med deset najboljših filmov sta se uvrstila kar dva filma režiserja Stevena Spielberga, in sicer Schindlerjev seznam in Reševanje vojaka Ryana. Šund Quentina Tarantina je zasedel deseto mesto, V vrtincu pa je pristal na dvanajstem.
Ruske sile pripravljene za nove akcije
04. 12. 1999 19.59
Ruski vojaški aparat je pripravljen povečati pritisk na osrednjo Čečenijo, potem ko so včeraj popolnoma obkolili Grozni. Vojaški predstavnik je povedal, da nameravajo danes končati >>čiščenje<< mesta Angun, osem kilometrov vzhodno od Groznega, ki so ga zavzele včeraj. Naslednji cilj ruske vojske je tako zavzeti zadnje mesto, ki ga še nadzorujejo čečenski uporniki, Urus-Martan, zapreti Grozni ter poslati sile proti gorskim predelom na jugu, kjer naj bi se še zadrževali uporniki.
Rusija ne prenese kritike
29. 11. 1999 16.01
Rusija je z nerazumevanjem in kritiko odgovorila na grožnjo direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michela Camdessusa, da bo zaradi vojaške operacije v Čečeniji sklad morebiti ustavil nadaljnje kredite Rusiji.
Protesti proti blokadi kurilnega olja
28. 11. 1999 15.17
Približno 8000 ljudi je v soboto v Nišu, mestu kjer vlada srbska opozicija, protestiralo proti blokadi dobave kurilnega olja, ki ga je Evropska unija poslala mestu za prebroditev zime. Po poročanju srbske oblasti na makedonski meji še vedno zadržuje 14 cistern kurilnega olja, ki je bilo namenjeno kot pomoč Nišu in bližnjemu mestu Pirotu.
Milošević: NATO je hotel vzpostaviti nacizem
26. 11. 1999 21.37
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je danes zvezo NATO obtožil, da so na Kosovu skušali vzpostaviti nacizem. Milošević je spregovoril na slovesni podelitvi medalj pripadnikom srbske vojske, ki so sodelovali v kosovskem konfliktu poudaril pa je tudi, da se bo Jugoslavija borila za Kosovo, v katerem bodo vsi posamezniki enakopravni. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo civilizacijske vrednote, za katere se borijo, zmagale nad mračnimi silami.
Najpomembnejši dogodki 20. stoletja
24. 11. 1999 08.08
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava inštituta Gallup, ki jo je objavil ameriški časnik USA Tosay. Tudi naslednja dva, po prepričanju Američanov, najpomembnejša dogodka v iztekajočem se stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst. Američani velik pomen pripisujejo še pridobitvi volilne pravice za ženske, sprejetju zakona o civilnem pravu, prvi svetovni vojni, pristanku na Luni in atentatu na ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Med dogodki, ki naj ne bi bistveno vplivali na zgodovino, pa so anketirani navedli proces za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona, zalivsko vojno in afero Watergate.
2. svetovna vojna najbolj vplivala na 20. stoletje
23. 11. 1999 15.58
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava <a href= http://www.gallup.com/poll/releases/pr991117.asp target=_new>inštituta Gallup</a>, ki jo je objavil ameriški časnik USA Today. Tudi naslednja dva po prepričanju Američanov najpomembnejša dogodka v 20. stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst.
Trajkovski proti spremembi meja na Balkanu
23. 11. 1999 15.25
Sprememba meja na Balkanu ni potrebna, nastanek nove države pa bi na območju povzročil nove težave, je v pogovoru za grški dnevnik Ta Nea poudaril novi makedonski predsednik Boris Trajkovski.