vojna svet
Iz Ukrajine krenila prva ladja: v smeri Libanona pluje koruza, ne pšenica
01. 08. 2022 08.52
V ukrajinskih pristaniščih že mesece stoji kar 22 milijonov ton žita. Iz Odese je zdaj končno izplula prva ladja z ukrajinskim žitom v skladu z dogovorom, ki sta ga pred dobrim tednom dni ob posredovanju ZN in Turčije podpisali Rusija in Ukrajina. Čeprav so tuje tiskovne agencije sprva poročale, da je tovorna ladja Razoni naložena s pšenico, je na njej očitno koruza. Ladja je preko Črnega morja odplula v smeri Libanona, je sporočilo turško obrambno ministrstvo. Izplutje prve ladje so pozdravili tako Združeni narodi kot Ukrajina in Rusija.
Poljski premier: Poti Poljske in Madžarske so se razšle
30. 07. 2022 17.18
Poti Poljske in Madžarske so se razšle, je dejal poljski premier Mateusz Morawiecki. Tesno partnerstvo dveh višegrajskih držav je razpadlo zaradi različnih stališč do ruske vojne v Ukrajini. Vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu so medtem ostro obsodile nedavne izjave madžarskega premierja Viktorja Orbana in jih ocenili kot rasistične.
Je svet v zadnjih nekaj stoletjih res postal manj nasilen – in zakaj?
23. 07. 2022 16.33
Nathan Robinson, urednik popularne socialistične revije Current Affairs, v eni od svojih kolumn izpostavlja, da se strinja z "verjetno okoli 80 odstotki" dejstev in argumentov, ki jih je Steven Pinker leta 2018 predstavil v svoji knjigi Razsvetljenstvo zdaj. Toda kljub temu večinskemu strinjanju je Robinson svoji kolumni o Pinkerju pomenljivo nadel naslov Najbolj nadležen moški na svetu.
Svet ECB obrestne mere zvišal za 0,5 odstotne točke
21. 07. 2022 06.13
Svet Evropske centralne banke je skladno z napovedmi dvignil glavne obrestne mere za evrsko območje, in sicer kar za 0,5 odstotne točke. Gre za prvo zvišanje obrestne mere v 11 letih. Junija so sicer napovedali dvig za 0,25 odstotne točke. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem povedala, da "svet Evropske centralne banke z današnjimi sklepi odločno stopa na pot zaostrovanja oziroma normalizacije denarne politike".
Putin po napadu na Ukrajino prvič zunaj območja nekdanje Sovjetske zveze
19. 07. 2022 10.53
Ruski predsednik Vladimir Putin je po napadu na Ukrajino prvič odpotoval zunaj območja nekdanje Sovjetske zveze. V Teheranu se je srečal z iranskim predsednikom Ibrahimom Raisijem ter turškim Recepom Tayyipom Erdoganom. V ospredju pogovorov voditeljev je bila Sirija, razpravljali pa so tudi o vojni v Ukrajini in izvozu ukrajinskega žita. V tujino je ob tem odšla tudi prva dama Ukrajine Olena Zelenska, ki se je v Washingtonu srečala z ameriškimi uradniki in tudi s predsedniškim parom.
Putinovi apetiti (in napake): 'Ko sklenete kompromis, ni nikoli konca'
17. 07. 2022 08.11
Anton Semiženko je v Ukrajini dolga leta delal kot novinar – reporter. Vojna ga je postavila v novo vlogo. Ureja objave v angleškem jeziku na portalu Babel. Kot poudarja, je podoba Ukrajine v tujih medijih ključna, saj je nanjo vezana zahodna pomoč. Z njim smo se pogovarjali o poteku vojne, pričakovanjih, prihodnosti, predvsem pa o apetitih Vladimirja Putina, ki jih je vse več Evropejcev pripravljeno spregledati, saj kontinent kleca pod naraščajočimi cenami. Putina v resnici ne zanima Donbas, opozarja sogovornik v odgovor vsem, ki predlagajo hitro končanje vojne s predajo vzhoda Ukrajine.
'Komuna je za vse, a ni vsak za komuno'
16. 07. 2022 06.00
V odmaknjeni vasici Čadrg na Tolminskem v sklopu Skupnosti Srečanje deluje komuna. Namenjena je vsem, ki se soočajo s kakršno koli odvisnostjo: od drog, alkohola, iger na srečo, interneta. Trenutno je v komuni pet moških, ki skrbijo za hišo, živali in vrt ter se trudijo, da bi preobrnili svoj način življenja. Programa v komuni ne dokončajo vsi, saj so pravila strogo določena, delo pa je razporejeno skozi cel dan. Luksuz je kava ob nedeljah in pica na štirinajst dni, pravijo člani komune, ki sami živijo skupaj, brez telefonov in odmaknjeni od preostalega sveta.
Gospodarska rast na Hrvaškem bo zaradi prevzema evra višja
15. 07. 2022 15.57
Agencija Standard & Poor's je v četrtek zvišala dolgoročno in kratkoročno bonitetno oceno Hrvaške s stabilnimi obeti. Agencija namreč ocenjuje, da bo imela Hrvaška korist od vstopa v območje evra, napovedujejo, da bo njihova letna gospodarska rast za en odstotek višja od predvidene, torej triinpolodstotna. Pričakujejo tudi nadaljevanje stabilne rasti gospodarstva. V kontrastu s tem pa napovedujejo za več kot pet odstotkov višjo letno inflacijo.
V napadu na ukrajinsko Vinico več kot 20 mrtvih, tudi otroci
14. 07. 2022 17.44
Ruski zračni napad se je tokrat osredotočil na osrednje ukrajinsko mesto Vinica. V raketiranju je po zadnjih podatkih umrlo 23 ljudi, med katerimi so tudi trije otroci, navajajo ukrajinske oblasti. Da gre za še en vojni zločin, je jasen ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, medtem ko je ukrajinski predsednik napad označil za teroristično dejanje. Ukrajinska vlada si sicer prizadeva, da bi ji ZDA dobavile rakete daljšega dosega za raketne sisteme Himars, je potrdil član parlamentarnega odbora za obrambo Fedir Venislavski.
IMF: Obeti za svetovno gospodarsko rast so se znatno poslabšali
13. 07. 2022 18.29
Obeti za svetovno gospodarsko rast so se po opozorilih Mednarodnega denarnega sklada znatno poslabšali. Vojna v Ukrajini in visoka inflacija po besedah direktorice IMF Kristaline Georgieve povečujeta tveganje za širitev lakote in revščine.
Ob 27. obletnici genocida v Srebrenici pokop 50 žrtev
11. 07. 2022 08.17
Na spominski slovesnosti ob 27. obletnici genocida v Srebrenici bodo v bližnjem spominskem centru v Potočarih pokopali posmrtne ostanke 50 bošnjaških žrtev od skupno več kot 8000, kolikor so jih v samo nekaj dneh od 11. julija 1995 ubile sile bosanskih Srbov. Žrtev so se spomnili tudi v Ljubljani. Predsednik republike Borut Pahor se je na povabilo predsednika mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji muftija Nevzeta Porića v Ljubljani v Muslimanskem kulturnem centru udeležil slovesnosti ob obletnici genocida.
Zelenski nagovoril državni zbor: Hvala za vaše veliko in hrabro srce
08. 07. 2022 07.40
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v državnem zboru prek videopovezave nagovoril poslanke in poslance ter še nekatere druge vabljene visoke goste. Gre za izkaz prijateljstva državi in izraz podpore njenemu narodu, so ob tem sporočili iz državnega zbora. Tako Evropi kot tudi Sloveniji se je zahvalil za vso podporo in pomoč, ki so jo države v času vojne izkazale Ukrajini. Posebno zahvalo je namenil tudi manjšim državam. "Hvala za vaše veliko in hrabro srce," je dejal.
'Ves trud zadnjih 15 let, da bi odpravili svetovno lakoto, bo šel v nič'
06. 07. 2022 18.05
V samo zadnjih nekaj letih se je število ljudi, ki se spopadajo s pomanjkanjem hrane, povečalo za 150 milijonov. K temu je pripomogel koronavirus, podnebne spremembe in rusko-ukrajinska vojna. Vsi trije razlogi so močno vplivali na količino proizvedene hrane, njeno distribucijo in seveda na to, koliko gospodinjstev si poln voziček v trgovini sploh še lahko privošči. Številka se bo po napovedih še povečala.
'Če je nekje na Zemlji obstajal pekel, je bil ta v Severodonecku'
05. 07. 2022 16.39
Ukrajinski vojaki, ki so se vrnili z vzhoda države, so opisali razmere na frontni črti, kjer ruske sile še naprej krepijo svojo ofenzivo. 30-letni poročnik Volodimir Nazarenko opisuje, kako so siloviti napadi na Severodoneck med enomesečno bitko mesto s predvojnimi 100.000 prebivalci spremenili v "požgano puščavo". Artem Ruban, vojak v njegovem bataljonu, pravi, da je to strateško pomembno mesto v regiji Lugansk predstavljalo pravi pekel na Zemlji. Verjameta sicer, da bo Ukrajincem nazadnje uspelo povrniti izgubljeno ozemlje, niso pa vsi borci tako optimistični. Strahote z bojišča so jih strle.
Dilema energetske krize: Katere sektorje najprej odklopiti iz omrežja
02. 07. 2022 11.35
Dobava plina upada. Tako močno, da so Nemci, ki so veliki podporniki zelenega prehoda, zagnali termoelektrarne, sledijo jim tudi druge evropske države. Pripravljeni so energetski krizni načrti, pristojne skrbi, kako globoko po krivulji konkurenčnosti bo padlo evropsko gospodarstvo, katere panoge bodo v primeru pomanjkanja odklapljali iz plinskega omrežja. Slovenija zaradi svoje odvisnosti od tega energenta ne more biti izjema. Tomaž Orešič, poznavalec energetskih trgov in strategij ter energetski menedžer, pravi, da smo zaradi nepredvidljivosti in nestabilnosti pred največjim izzivom doslej.
Rusija raketirala stanovanjski blok v Odesi, umrlo najmanj 17 ljudi
01. 07. 2022 07.34
Ukrajinske oblasti poročajo, da je bilo v zračnih napadih na stanovanjski blok in rekreacijski center v mestu Bilgorod-Dnistrovski v ukrajinski Odesi, ki leži na jugu države, ubitih najmanj 17 ljudi. Še več deset oseb je ranjenih. Rakete naj bi izstrelila letala, ki so priletela iz smeri Črnega morja. V Ukrajini je bilo sicer od začetka ruske invazije konec februarja ubitih 343 otrok, več kot 635 pa je bilo ranjenih, je danes po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform sporočilo ukrajinsko generalno tožilstvo.
Vrh Nata zaključen: Zavezništvo mora v 'nevarnem svetu' ostati močno in enotno
30. 06. 2022 19.39
Voditelji članic Nata so v Madridu sklenili tridnevno zasedanje, ki so ga zaznamovali močna politična sporočila in dejanski ukrepi v odziv na rusko agresijo v Ukrajini. Med najbolj odmevnimi je označitev Rusije za največjo grožnjo Natu, obenem v zvezi krepijo obrambno in odvračalno držo. Regiji južno od Nata pa so obljubili dodatno podporo. Rusija nadaljuje z iskanjem političnega, vojaškega in gospodarskega dobička, je medtem poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Poudaril je tudi, da mora ostati zavezništvo v tem "bolj nevarnem svetu" močno in enotno.
Obramba pred Rusijo: zaklonišča za 900.000 ljudi
30. 06. 2022 19.37
Helsinki slovijo kot lepa prestolnica ob vodi. Obstaja pa še ena druga podoba finske prestolnice, ki se skriva pod zemljo. Gre za podzemni svet, ki ga je Finska ustvarila po drugi svetovni vojni. Pomeni pa, da danes država razpolaga z jedrskimi zaklonišči, ki po kapacitetah sodijo med največja na svetu.
Kako je Slovenija pripravljena na širitev Nata in krepitev odzivnih sil?
30. 06. 2022 06.00
Kaj širitev Nata in povečanje števila sil za hitro odzivanje pomeni za mir, za Evropo in nenazadnje za Slovenijo? Bomo zato bolj varni? Kako velika grožnja Rusiji je širitev Nata na njene meje? Bo Slovenija zmogla Natova pričakovanja, da države za obrambo prispevajo več, in ali bomo lahko zagotovili dovolj vojakov za dodatne Natove sile v Evropi?
Putin Macronu: 'Zdaj želim igrati hokej'
28. 06. 2022 17.58
Da so telefonski pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom naporni, je francoski predsednik Emmanuel Macron že povedal javno. Zdaj pa se je pojavil še prepis pogovora med obema predsednikoma, ki ponuja zanimiv vpogled v običajno skrit svet telefonske diplomacije.
Po nafti na črni seznam še zlato: 'Udarec v srce Putinovemu vojaškemu stroju'
26. 06. 2022 15.18
Države skupine G7 so se dogovorile za prepoved uvoza ruskega zlata, s čimer želijo še okrepiti sankcije proti Moskvi in ohromiti njen vojaški stroj v Ukrajini. Po oceni ZDA je zlato namreč drugi največji izvozni artikel Rusije in pomemben vir prihodkov Kremlja. Srečanje v dvorcu Elmau v Bavarskih Alpah so sicer spremljali tudi protesti, ki se jih je v Münchnu udeležilo več tisoč ljudi, nazadnje pa so se sprevrgli tudi v izgrede. Nemška policija je prijela štiri protestnike, ki so protestirali proti vrhu G7, in jih ovadila zaradi povzročitve telesnih poškodb.
Svet rekordno investira v čisto energijo, a še vedno premalo za boj s podnebno krizo
26. 06. 2022 08.33
Obseg investicij v čisto energijo bo letos rekorden, vendar še prenizek, da bi zadoščal za soočanje s podnebno krizo, potem ko se povečuje uporaba premoga, je opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA). Agencija je posvarila tudi pred višjimi stroški, ki bi lahko preprečili določena vlaganja.
Quo vadis, EU?
25. 06. 2022 14.25
Krize in dogodki v zadnjih dveh desetletjih so dodobra pretresli in presenetili Evropsko unijo. Najprej je gospodarska in finančna kriza evroobmočja razdelila države članice na dolžnice in upnice ter umetno ustvarila mejo med severom in jugom. Nato je migrantska kriza obrnila kompas in razdelila EU na vzhodne in zahodne države članice. Slednje so v migrantski krizi videle priložnost za nadomestitev delovne sile in bile bolj odprte do beguncev in migrantov, medtem ko so bile vzhodne države bolj nenaklonjene in so skušale migracije na vsak način omejiti.
Umik ukrajinskih sil iz Severodonecka: grozi jim popolna obkolitev
24. 06. 2022 17.28
Štiri mesece po začetku vojne v Ukrajini so se ukrajinske sile začele umikati iz Severodonecka, mesta, v katerem že več tednov potekajo srdite bitke z rusko vojsko. "Ukrajinske čete se umikajo taktično. Želijo utrditi pozicijo, v kateri se bodo lahko bolje branile," je glede umika dejal visoki ameriški uradnik. Preti jim namreč obkolitev, čemur se želijo izogniti. "Rusija skuša vzpostaviti popoln nadzor nad Severodoneckom. Naše čete na območju Lisičanska skuša obkrožiti in blokirati glavne logistične poti, ki vodijo iz mesta," pa je dejal predstavnik ukrajinskega ministrstva za obrambo. Volodimir Zelenski je medtem dejal, da je Ukrajina po štirih mesecih vojne postala "država v vojaških škornjih".
Golob: Glede statusa kandidatke za BiH je narejen pomemben premik
24. 06. 2022 06.19
Glede podelitve statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini je bil, kljub temu da ga še ni prejela, narejen pomemben premik, je poudaril slovenski premier Robert Golob. Dodal je, da ni niti razočaran niti se ni prenaglil s predlogom, da bi BiH že na tem vrhu prejela status kandidatke.
Žižek: Ko se Putin primerja s Petrom Velikim, ni več treba brati med vrsticami
22. 06. 2022 16.36
Najmanj, kar dolgujemo Ukrajini, je popolna podpora in za to potrebujemo močnejši Nato, meni svetovno znani filozof Slavoj Žižek. V svoji kolumni za britanski časnik The Guardian se je namreč zavzel za bolj odločen odgovor Evrope na vojno v Ukrajini. Kot pravi, je treba Putinove imperialistične ambicije brezpogojno zavrniti. Kritizira tudi nekatere levičarje, ki skušajo zavzeti bolj nevtralno stališče. "Danes posameznik ne more biti levičar, če ne stoji nedvoumno za Ukrajino," je prepričan Žižek.
Ukrajina zasegla premoženje največje proruske stranke v državi
20. 06. 2022 11.14
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da bo Rusija v prihodnjih dneh okrepila napade v Ukrajini, medtem ko Kijev pričakuje zgodovinsko odločitev Evropske unije o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v povezavi. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je medtem rusko blokado ukrajinskih pristanišč, ki močno ovira izvoz žita iz Ukrajine, označil za vojni zločin. Poudaril je, da bo morala Rusija odgovarjati, če bo še naprej blokirala izvoz žita. Ukrajinske oblasti so medtem prepovedale delovanje največje proruske stranke v državi. Njeno premoženje bo preneseno v državno last. Ruski mediji pa poročajo o napadu na naftne ploščadi v Črnem morju, ki je za seboj pustil več ranjenih in pogrešanih.
Nizozemski premier se je opravičil vojakom, ki so varovali Srebrenico
19. 06. 2022 16.35
Nizozemski premier Mark Rutte se je opravičil nekdanjim nizozemskim pripadnikom modrih čelad, ki so leta 1995 med vojno v BiH varovali Srebrenico. Opremljeni le z lahkim orožjem so jo prepustili srbskim silam, te pa so izvedle množičen pokol bošnjaških moških in dečkov.
Britanski poveljnik: Vojsko moramo pripraviti na ponovni boj v Evropi
19. 06. 2022 09.06
Ruske sile so v hudih spopadih za oblegani Severodoneck na vzhodu Ukrajine zabeležile nove ozemeljske pridobitve. A ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je prvič od začetka vojne odpravil na južno fronto in obiskal zdesetkani mesti Odeso in Mikolajev, je zatrdil, da ne bodo nikomur predali juga države. Rusija je sporočila, da se je v predmetstju Severodonetska predalo več borcev bataljona Ajdar, v enem od raketnih napadov pa naj bi ubili tudi več višjih ukrajinskih častnikov. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je opozoril, da bi bila lahko vojna v Ukrajini dolgotrajna. Medtem je poveljnik britanske vojske dejal, da so prav oni generacija, ki mora vojsko pripraviti za ponovni boj v Evropi.
Spomenka Hribar za neuvrščenost po vzoru Tita in Jugoslavije
18. 06. 2022 19.50
Po mirovniškem pismu Aurelija Jurija in 'pravičniškem' Luke Lisjaka Gabrijelčiča prihaja še tretji poziv Golobovi vladi glede pozicioniranja Slovenije do ukrajinske vojne. Tretjo pot predlaga filozofinja in publicistka Spomenka Hribar, in sicer posodobljeno Titovo zunanjepolitično domislico: gibanje neuvrščenih oziroma Evropskih neuvrščenih. Zunanja ministrica Tanja Fajon bo vse ideje pretresla v petek na prvem zasedanju prevetrenega strateškega sveta za zunanjo politiko. In kdo vse bo v njem svetoval ministrici?