vojne razmere
OVN prevzela odgovornost za napad
29. 04. 2001 00.00
Albanski skrajneži so prevzeli odgovornost za sinočnji napad na makedonsko obmejno patruljo ob severni meji s Kosovom, v katerem je bilo ubitih osem makedonskih vojakov in policistov. Gre za najhujši incident po ofenzivi makedonske vojske pred mesecem dni. Sicer pa je bilo danes v Makedoniji mirno.
Množična evakuacija prebivalcev v Franciji
13. 04. 2001 00.00
Zaradi nevarnosti eksplozije in uhajanja kemičnih strupov iz skladišča kemičnega orožja iz prve svetovne vojne blizu kraja Vimy na severu Francije so danes francoske oblasti ukazale množično evakuacijo več tisoč ljudi. Francoski notranji minister Daniel Vaillant je povedal, da bo moralo 12.000 ljudi, ki živijo na trikilometrskem območju okoli skladišča, zapustiti območje v 24 urah. V ta namen so pripeljali 130 avtobusov. Na domove se bodo lahko vrnili čez približno deset dni, ko bodo skladišče izpraznili in ga ustrezno zavarovali.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
Siloviti spopadi v predmestju Tetova
16. 03. 2001 00.00
Spopadi v Makedoniji, ki grozijo z izbruhom nove vojne na Balkanu, ne pojenjajo že tretji dan. V predmestju Tetova so potekali spopadi med makedonskimi silami in albanskimi uporniki. Napeto je tudi v Kumanovu in Gostivarju. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je izjavil, da zavezniki zaenkrat še ne bodo posredovali, saj jih makedonska vlada za to ni prosila.
Zaostrovanje razmer v Makedoniji
01. 03. 2001 00.00
V Makedoniji se razmere nevarno zaostrujejo. Po zadnjih dneh spopadov med makedonsko vojsko in oboroženimi Albanci, naj bi makedonska vlada v prihodnjih dneh dala upornikom ultimat. V strahu pred novim kriznim žariščem je zveza Nato pozvala vlado v Skopju naj ne izvede oborožene akcije proti albanskim upornikom.
Sodišče OVSE še ni zaživelo
13. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel regionalni seminar za promocijo sodišča za poravnavo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odprl ga je zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je tudi sam član tega sodišča, predsednik sodišča Robert Badinter pa je povedal, da je tokratni regionalni seminar, tretji po vrsti, posvečen predvsem vprašanju, kako vzpostaviti delovanje te ustanove. Sodišče, katerega namen je reševanje sporov z mirnimi sredstvi, od ustanovitve leta 1994 namreč še ni obravnavalo nobenega primera.
Minister Presečnik v Posočju
12. 02. 2001 00.00
Minister za promet in zveze Jakob Presečnik je obiskal posoške občine, kjer se je z župani pogovarjal o državni cestni mreži v tem delu države. Prednostna tema obiska pa je bila cesta skozi vas Log pod Mangartom in čez Predel, ki je zaprta zaradi novembrskega plazu. Po ministrovih besedah naj bi bila v dveh dneh dokončana dodatna alarmna naprava in do konca tedna še prometna signalizacija, tako da bi lahko cesto odprli že do konca tega tedna ali najkasneje v začetku prihodnjega. Na cesti naj bi poskrbeli še za nekaj usadov in z ustrezno prometno signalizacijo uredili polovično zaporo ceste, kjer bo to potrebno.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Zakoncema Milošević bodo sodili v Srbiji
28. 12. 2000 00.00
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je v pogovoru za današnji Glas javnosti menil, da bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in njegovo soprogo Miro Marković lahko aretirali že januarja. Čović, ki je eden vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS), je kategorično zavrnil možnost, da bi Miloševića izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je leta 1988 obtožilo zaradi vojnih zločinov na Kosovu, in namerava obtožnico razširiti še na vojno v BiH in na Hrvaškem. Poudaril je, da jima bodo sodili v Srbiji, saj sta glavna krivca za katastrofalne razmere v državi.
DOS začela predvolilno kampanjo
06. 12. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS) je danes v Beogradu začela predvolilno kampanjo pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Srbiji z obljubo, da bo odpravila še zadnje ostanke Miloševićevega režima. Eden vodij DOS in vodja Demokratične stranke Zoran 195144inđić je na novinarski konferenci poudaril, da želi DOS v Srbiji vzpostaviti zakonito oblast, se boriti proti korupciji v strukturah oblasti, decentralizirati oblast v republiki, ki vključuje tudi popolno avtonomijo Vojvodine, ter oživiti gospodarstvo.
Vaja SV je končana
10. 11. 2000 00.00
Skupna taktična vaja Slovenske vojske (SV) Odločen odgovor 2000 je dokazala, da je tretje operativno poveljstvo SV skupaj z vsemi poveljstvi in enotami dobro usposobljeno za izvedbo aktivnosti tako širokega obsega, je po končani vaji dejal poveljnik tretjega operativnega poveljstva in vodja vaje brigadir Alojz Završnik. Po njegovih besedah je bila vaja uspešna, saj so se v njenem okviru vojne enote, v katere so vključeni tudi pripadniki rezervnega sestava, usposobile za konkretno nalogo.
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
Koštunica ne bo odstavil Pavkovića
11. 10. 2000 00.00
Tiskovan agencija Beta je danes poročala, da jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne bo odstavil načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Nebojše Pavkovića. Koštunica, ki se je danes srečal z vodilnimi predstavniki vojske je po srečanju dejal, da je treba utrditi policijske sile, ker so razmere v državi zelo zapletene.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.
Preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ
28. 09. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes poudaril, da je treba preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ. Nestabilne razmere bi koristile samo tistim, ki nasprotujejo ohranitvi ZRJ in obnovitvi njenega položaja na mednarodnem prizorišču, je izjavil Ivanov. Rusija po besedah Ivanova vztraja tudi pri svobodnem izražanju volje jugoslovanskega naroda brez notranjih in zunanjih pritiskov.
Na obzorju nova zalivska vojna?
17. 09. 2000 00.00
Irak je danes znova obtožil Kuvajt, da na naftnih poljih ob meji med državama krade nafto, in sicer dnevno več kot 300.000 sodčkov nafte. Kuvajtski obrambni minister Salem al-Sabah je danes že opozoril Irak, da bo drago plačal morebitni novi poskus izvedbe "vojne norosti" proti Kuvajtu. Dodal je, da so sedanje razmere drugačne od tistih leta 1990 in da je Kuvajt uvedel ustrezne varnostne ukrepe.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ
07. 08. 2000 12.06
Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.
Jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir
29. 07. 2000 09.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zatrdil, da jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir, ter obenem izrazil podporo opoziciji v Srbiji in Črni gori. Clinton je tudi pozdravil uspeh Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo - ta je bil ustanovljen lani po koncu kosovske vojne - in sklad v vrednosti 150 milijonov dolarjev za spodbujanje gospodarskih aktivnosti v regiji, ki ga je ta teden oblikovala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
Fidžijski uporniki zajeli 28 talcev
08. 07. 2000 14.24
Privrženci vodje fidžijskih upornikov Georga Speighta so danes zajeli 28 novih talcev. Zajeli so 16 policistov, devet vojakov in tri vladne uslužbence. S cestno zaporo so uporniki glavno mesto Suva odrezali od ostalega dela polotoka Viti Levu. Onemogočili so tudi povezavo z mednarodnim letališčem Nadi. Uporniki pod vodstvom Speightovega bratranca Iferemija Tika so na kontrolni točki razorožili vse vojake, nato pa z orožjem napadli policijsko postajo v mestu Korovou, 60 kilometrov vzhodno od Suve.
V Čečeniji uvedli policijsko uro
04. 07. 2000 13.29
Po seriji samomorilskih napadov v Čečeniji, ki so zahtevali več deset smrtnih žrtev, je ruska vojska odredila zaostritev varnostnih ukrepov. Danes ponoči so uvedli policijsko uro, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Na lokalni televiziji sta vojska in civilna uprava posvarili, da bodo po 21. uri brez opozorila streljali na ljudi, ki bodo še na cesti. Na nadzorne točke na večjih cestah na območju prestolnice Grozni so namestili tudi dodatne posebne policijske enote in tanke.
Skupna vaja Litija 2000
12. 06. 2000 19.34
Danes so, prvič v samostojni Sloveniji, v okviru vojaške vaje Litija 2000 pripadniki italijanske vojske postavljali plavajoči, torej pontonski most. Pontonskega mosta Slovenska vojska nima, zato je pomoč italijanskih inženircev naši vojski v okviru bilateralnega sodelovanja še kako dobrodošla.
Rusija protestira proti resoluciji EU
26. 04. 2000 11.56
Rusija je po kritikah o kršitvah človekovih pravic v Čečeniji ostro odgovorila Komisiji ZN za človekove pravice v Ženevi. Resolucija, ki jo je predlagala EU, temelji ''izključno na političnih motivih'' in je v skladu s ''tradicijo hladne vojne'', je zapisano v davišnjem sporočilu za javnost ruskega zunanjega ministrstva.
Ruski kulturniki o Čečeniji
13. 04. 2000 11.23
Skupina znanih ruskih kulturnih delavcev je v izjavi, ki jo je na sedežu ZN v New Yorku razdelila ruska misija, poslala poseben poziv medijem v zvezi z vojaško operacijo na Severnem Kavkazu oziroma v Čečeniji. Ruski kulturniki menijo, da se njihova država nahaja v dramatičnem obdobju zgodovine ter obžalujejo trpljenje Čečenov, ki so talci teroristov, in hkrati čutijo bolečino ob smrti vsakega ruskega vojaka.
Nova nevarnost hladne vojne?
10. 02. 2000 20.23
Rusija je danes opozorila, da širitev zveze NATO na Vzhod vzpostavlja razmere za novo hladno vojno.
Število žrtev vse večje
20. 01. 2000 10.45
Predsednik čečenske proruske vlade v izgonu Malik Sadulajev je sporočil, da se štirje čečenski vojaški voditelji, zvesti Rusiji, ki poveljujejo 4000 možem, v Moskvi pogajajo s predstavniki ruskih zveznih o morebitni ustavitvi vojne. Saidulajev je napovedal, da se bo v prihodnjih dneh srečal s čečenskim predsednikom Aslanom Mashadovom na pogajanjih o končanju čečenske vojne. Po njegovem mnenju si Mashadov želi ustaviti vojno in ni naključje, da so te dni na pogovorih v Moskvi čečenski poveljniki, ki imajo v svojih enotah 7000 borcev. Kot je dejal Saidulajev, se čečenski poveljniki posvetujejo o rešitvi krize.
V letu 1999 neuspeh OVSE na Kosovu
30. 12. 1999 08.43
Predsedujoči Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), norveški zunanji minister Knut Vollebaek je ob iztekajočem mandatu v včerajšnjem pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP kot glavni neuspeh organizacije označil nezmožnost preprečitve vojne na Kosovu. Ruski napad na Čečenijo pa je označil kot največje presenečenje.