vojnega
Strugar trdi, da je nedolžen
25. 10. 2001 00.00
Jugoslovanski general Pavle Strugar je danes na prvem nastopu pred haaškim Mednarodnim sodiščem na območju nekdanje Jugoslavije dejal, da se ne čuti krivega za vojne zločine, storjene na območju Dubrovnika.
Osama bo branil Kabul
24. 10. 2001 00.00
Ameriško letalstvo je v več naletih silovito bombardiralo talibanske položaje severno od Kabula ter v okolici mest Kandahar in Herat.
Talibani imajo kemično orožje
23. 10. 2001 00.00
Ameriški letalski napadi na cilje v Afganistanu se stopnjujejo. Pentagon je priznal, da so v napadu na Herat pomotoma bombardirali dom za starejše občane.
Sestreljeni helikopter ni ameriški
22. 10. 2001 00.00
Ameriška letala so v nedeljo ponoči prvič neposredno napadla prve položaje talibanskih sil jugovzhodno od kabulskega vojaškega letališča.
Prvi kopenski napad v Afganistanu
20. 10. 2001 00.00
Specialne enote ameriške vojske so izvedle prvo kopensko operacijo v Afganistanu. V napadu na vojašnico v bližini mesta Kandahar je sodelovalo okoli 100 pripadnikov specialne enote rangerjev, ki so se po nekaj urah umaknili.
Ameriški specialci v bližini Kandaharja
19. 10. 2001 00.00
V Afganistanu so elitne ameriške in britanske enote pričele uriti specialne enote severnega zavezništva za posebne akcije.
Novi spopadi med talibani in opozicijo
18. 10. 2001 00.00
V bližini Kabula so se ponovno zaostrili spopadi med Talibani in pripadniki Severnega zavezništva, ki naj bi zajeli 300 talibanov. O podrobnostih poroča naš vojni poročevalec Valentin Areh, ki je nedaleč od prve frontne linije pred prestolnico.
Vlada sprejela zakon o proračunu
18. 10. 2001 00.00
Vlada je na četrtkovi redni seji sprejela predlog zakona o izvrševanju proračuna za leti 2002 in 2003 in ga poslala v obravnavo v DZ po hitrem postopku.
Razmere v Afganistanu vse slabše
15. 10. 2001 00.00
Po poročanju našega vojnega dopisnika so le 16 km od Kabula oklepne enote severnega zavezništva v popolni pripravljenosti. Razmere v Afganistanu pa so vse slabše, saj močno primanjkuje hrane.
Delegacija iz Beograda pri slovenskih borcih
11. 10. 2001 00.00
Na povabilo glavnega odbora Zveze združenj borcev je na tridnevnem obisku v Sloveniji petčlanska delegacija Društva za resnico o NOB 1941-45 iz Beograda.
Država jamči za Adrio Airways
29. 09. 2001 00.00
Državni zbor je na včerajšnji izredni seji sprejel zakon o jamstvu države za zavarovalno kritje Adrie Airways. Letala Adrie so v petek letela po običajnem voznem redu.
S pomočjo radarja odkrili ostanke iz rimskih časov
29. 09. 2001 00.00
V Avstriji so znanstveniki s pomočjo radarja in računalnika odkrili to, kar arheologom z izkopavanji ni uspelo - središče rimskega vojnega tabora iz 1. stoletja našega štetja.
Letala Adrie Airways letijo normalno
28. 09. 2001 00.00
V Adrii zagotavljajo, da bodo kljub neurejenosti jamstva v primeru terorističnega napada še vedno leteli na podlagi začasnih dovoljenj.
Bush išče podporo
23. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je umaknil sankcije proti Indiji in Pakistanu, ki so jih ZDA uvedle leta 1998, zaradi izvajanja jedrskih poskusov. ZDA pa še naprej kopičijo orožje v Perzijskem zalivu in Indijskem oceanu, kjer je v enotah ameriške vojske že več kot 10.000 razervistov.
Družine žrtev Kurska za preiskavo
06. 09. 2001 00.00
Družine umrlih članov posadke ruske podmornice Kursk od vojnega tožilstva zahtevajo posebno preiskavo, ker so prepričani, da bi njihove bližnje lahko rešili.
Milošević zahteva izpustitev
26. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega predsednika ZRJ Miloševića so pred nizozemskim sodiščem zahtevali njegovo izpustitev iz zapora, ker naj bi bila aretacija in pripor nezakonita.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.
Zaključek procesa proti Levstiku
14. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je z zaključnimi govori tožilstva in obrambe končalo glavno obravnavo zoper Vinka Levstika, obtoženega dveh kaznivih dejanj vojnega hudodelstva. Levstikova odvetnika sta izpostavila predvsem spornost procesa, ki je po njunem mnenju nepravičen, totalitaren in politično naravnan. "Danes je pred sodiščem Vinko Levstik, nekdanji domobranec, jutri pa bo lahko Vinko Levstik, nekdanji partizan, v obeh primerih pa bi ravnal enako," je obtožbe na svoj in na račun tožilstva s strani obrambe zavrnil višji državni tožilec Janez Šinkovec. Izrek sodbe bo jutri ob 14. uri
Hirschev sklad nakazal sredstva
13. 06. 2001 00.00
Rdečemu križu Slovenije je nemški Hirschev sklad s polletno zamudo nakazal preostala sredstva za izplačilo odškodnin še zadnjim 1021 slovenskim upravičencem - taboriščnikom v koncentracijskih taboriščih, političnim zapornikom, ukradenim otrokom in Judom, ki so bili še živi 1. januarja 1997. RK je odškodnine v višini 1000 nemških mark v obliki enkratne humanitarne pomoči začel izplačevati prejšnji teden, je povedal generalni sekretar RKS Mirko Jelenič, prvih 2000 upravičencev pa je odškodnino sicer prejelo že lani.
Solana o mirovnem načrtu
09. 06. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v Skopju, kjer bo makedonske politične voditelje skušal prepričati, naj podprejo mirovni načrt predsednika Trajkovskega. Načrt predvideva modernizacijo makedonskih varnostnih sil, ukrepe za razorožitev upornikov in pospešitev političnih reform, s katerimi bi se približali zahtevam Albancev. Solana se je na letališču srečal z veleposlaniki evropskih držav v Makedoniji, nato pa se je sestal s Trajkovskim.
Vojno stanje ni rešitev
07. 06. 2001 00.00
Makedonska policija je danes aretirala dva moška makedonske narodnosti, ki sta osumljena streljanja na urad predsednika Borisa Trajkovskega. Po navedbah policije naj bi eden od osumljencev streljal na poslopje predsednikovega urada, njegov spremljevalec pa naj bi bil - po nepreverjenih podatkih - pripadnik posebnih enot policije. Na predsedniški urad so včeraj streljali dvakrat, ravno ko se je Trajkovski pogovarjal s predsednikom socialdemokratske stranke SDSM Brankom Crvenkovskim. Osumljenec naj bi na predsednikov urad streljal iz ogorčenja nad zadnjimi napadi albanskih skrajnežev na makedonsko vojsko.
Neredi v Bitoli
07. 06. 2001 00.00
Po včerajšnjem pozivu makedonskega premiera Ljupča Georgijevskega k uvedbi vojnega stanja v državi so v Bitoli, drugem največjem mestu v Makedoniji, izbruhnili neredi. Razjarjeni Makedonci so minulo noč v mestu požgali kakih 60 hiš in lokalov, večinoma v lasti Albancev, džamijo, pa tudi hišo makedonskega namestnika ministra za zdravstvo, ki je Albanec. Pri nočnem divjanju so se po mestu slišali posamezni streli. Makedonski policiji je šele davi uspelo vzpostaviti nadzor v Bitoli.
Vojno stanje v Makedoniji?
06. 06. 2001 00.00
Po nočnem uboju petih makedonskih vojakov je za dosego miru v Makedoniji po mnenju premiera Georgievskega potrebna uvedba vojnega stanja, ki pomeni vpoklic vseh vojaških obveznikov. Makedonski parlament utegne o tem odločati še nocoj.
Nazaj v boj
05. 06. 2001 00.00
Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani predstavila slovenski prevod knjige avtorja Williama Wada Spora z naslovom Nazaj v boj (v izvirniku Return to Combat). Gre za podroben zapis medvojnih dogodivščin glavnega junaka zgodbe ameriškega pilota Charlesa R. Doughertyja - Doca, ki je bil med bojno nalogo sestreljen ter nad slovenskim ozemljem nad vasjo Boršt na Krasu prisiljen izskočiti iz gorečega letala. Le nesebični pomoči tamkajšnjih domačinov gre zahvala, da ni padel v roke sovražnikov ter se je uspel vrniti nazaj v zavezniško oporišče v italijanskem Bariju.
Razmere se zaostrujejo
20. 05. 2001 00.00
Izraelski premier Ariel Šaron je danes spričo poslabšanja razmer v Izraelu in na palestinskih avtonomnih ozemljih sklical zasedanje varnostnega kabineta, so sporočili iz Šaronovega urada. Sicer se varnostni kabinet, v katerem sodeluje 12 ministrov, v petek pred posredovanjem izraelskega vojnega letalstva na palestinskih ozemljih - kar se je zgodilo prvič po letu 1967 - ni sestal.