vojno nasilje
Ozemlje v zameno za mir
20. 03. 2001 00.00
Izraelski premier Ariel Šaron se je v ponedeljek v Washingtonu srečal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom, svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice in direktorjem CIA Georgem Tenetom, v torek pa ga bo sprejel predsednik George Bush. Šaron bo v sredo obiskal še New York, kjer se bo pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom in predstavniki judovskih organizacij v mestu. Glavni namen Šaronovega obiska v ZDA je pridobivanje ameriške podpore za njegov pristop k reševanju izraelsko-palestinskega spora in prepričevanje ameriške administracije, da bi pritisnila na Palestince, naj ustavijo nasilje.
Simbolična obsodba Japonske zaradi spolnih zlorab med vojno
12. 12. 2000 00.00
Japonski cesar Hirohito in japonska država sta bila danes po petdnevnem "civilnem sodnem procesu", ki so ga pripravila združenja za pravice žrtev, simbolično obtožena zaradi spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno. Žrtev tovrstnega suženjstva je bilo namreč več kot 200.000 žensk.
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Bono v Sarajevu
28. 08. 2000 00.00
Pevec irske skupine U2 Bono Vox se je prejšnji teden mudil v Sarajevu, kjer je na tamkajšnjem 6. mednarodnem filmskem festivalu predstavil film Wima Wendersa Hotel za milijon dolarjev (The million dollar hotel). Bono je za film, v katerem glavni vlogi igrata Mel Gibson in Milla Jovovich, napisal glasbo, sodeloval pa je tudi pri scenariju filma. Na letošnjem sarajevskem filmskem festivalu je bilo na sporedu 115 filmov iz 35 držav, med njimi Lepota po ameriško in Animal factory v režiji Steva Buscemija. Bono je v Sarajevu, kjer sta ga spremljali soproga in hčerki, že drugič. Prvič je prestolnico BiH obiskal v okviru svetovne turneje v letih 1997 in 1998. Bono je v Sarajevu znan predvsem po tem, da je obsodil nasilje srbskih sil nad prebivalstvom BiH med vojno med letoma 1992 in 1995.
Pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci
24. 07. 2000 15.55
V Ženevi so se danes pod pokroviteljstvom švicarske vlade začela pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci iz vrst Vojske za nacionalno osvoboditev. Cilj pogajanj je končati državljansko vojno, ki v Kolumbiji traja že 36 let, po besedah predstavnika švicarske vlade pa naj bi se najprej skušali dogovoriti o dnevnem redu pogajanj ter o tem, kaj naj bi posamezne pogajalske etape obsegale.
Milošević: ''Heroj te vojne je ljudstvo''
10. 06. 1999 22.21
''Napad je končan, mir je premagal nasilje. Dragi državljani, želim vam srečen mir!'' Tako je predsednik ZRJ Slobodan Milošević začel svoj govor pred kamerami državne televizije. Ta medij je kot povod za Miloševićev nagovor navedel, da je Varnostni svet ZN dobil obvestilo o prekinitvi vseh vojaških akcij proti ZR Jugoslaviji in da se je tako tudi uradno končal napad na ZRJ.
Ivanov se je znova zavzel za prenehanje napadov zveze NATO na ZRJ
17. 05. 1999 21.14
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Bruslju zavzel za prenehanje napadov zveze NATO na cilje v ZR Jugoslaviji. Vodja ruske diplomacije je vztrajal pri stališču Moskve, da je treba napade ustaviti čim prej, preden bo Varnostni svet Združenih narodov sprejel novo resolucijo o Kosovu.
Obsodbe nasilja na Kosovu
08. 06. 1998 11.21
Iz sveta prihajajo obsodbe nasilja na Kosovu in pozivi k iskanju mirne rešitve krize. Papež Janez Pavel II. je v nedeljski molitvi obsodil nasilje v pokrajini in dejal, da je položaj podoben tistemu na Balkanu med leti 1992 in 1995. Nemčija je Beograd znova pozvala, naj ustavi vojaške akcije na Kosovu ter neodvisnim mednarodnim opazovalcem omogoči, da si neposredno ogledajo položaj v pokrajini. Nemški minister za zunanje zadeve Klaus Kinkel je v posebnem sporočilu zapisal, da je treba mednarodni pritisk na Beograd podpreti tudi vojaško. Tudi britanski premier Tony Blair, ki se je o položaju na Kosovu po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom, naj bi po pisanju tiska zagovarjal vojaško posredovanje Zahoda, saj poročila obveščevalnih služb kažejo, da gre za pokole, ki se lahko spreobrnejo v vojno, podobno tisti v BiH. Vodja britanske diplomacije Robin Cook pa je dejal, da je šel jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević predaleč. Ameriški posrednik Richard Holbrooke, ki je sodeloval v reševanju bosanske krize, je ocenil, da je nevarnost na Kosovu, če se bodo spopadi tam še razplamteli, večja, kot je bila v BiH. Holbrooke meni, da bi lahko kosovski spor postavil pod vprašaj meddržavne meje na Balkanu.