volilna zakonodaja
V torek se na 96 voliščih začenja predčasno glasovanje
18. 04. 2022 08.25
Volivci, ki so bili nepredvideno sprejeti v bolnišnico oziroma v socialnovarstveni zavod ali pa jim je bila odvzeta prostost, lahko še danes zahtevajo glasovanje po pošti. Prav tako se lahko za glasovanje po pošti prijavijo volivci, ki so v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. Že v torek pa se začenja predčasno glasovanje za volitve v državni zbor 2022. 96 volišč bo tako odprtih do vključno četrtka.
Odprto tudi volišče v Moskvi, DVK bo po volitvah predlagala spremembo zakonodaje
14. 04. 2022 09.58
Direktor službe DVK Dušan Vučko pravi, da so za izvedbo volitev najbolj ključni volilni odbori. Gre za posameznike, ki jih imenujejo okrajne volilne komisije. "Na njih je velika odgovornost," je poudaril. Po končanih volitvah pa bo DVK ponudil spremembo zakonodaje, eden od predlogov pa bo, da bo med predlagatelji v volilni odbor tudi civilna družba in da se bodo posamezniki lahko tudi sami prijavili. Na seji je volilna komisija medtem sprejela tudi sklep, da bo volišče v Moskvi vendarle odprto.
Če boste zboleli po 20. aprilu, ne boste smeli na volišče: 'Zakon ne omogoča izjem'
29. 03. 2022 13.29
Državna volilna komisija je sporočila, da tisti, ki bodo zboleli po 20. aprilu (bodisi za covidom-19 bodisi za kakšno drugo boleznijo), ne bodo smeli na volišče. "Zakon o volitvah v državni zbor določa, da morajo volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, to sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnem glasovanja," pojasnjujejo in dodajajo, da zakon "žal ne omogoča izjem". Volivkam in volivcem priporočajo, naj se, če imajo to možnost, udeležijo predčasnih volitev.
OVSE priporočil misijo za ocenjevanje volitev, DVK misijo pozdravila
27. 03. 2022 07.20
Čeprav je Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice ocenil, da deležniki načeloma zaupajo v volilno zakonodajo in nepristranskost volilne administracije, se jim zdi zaradi nekaterih vidikov volilnega procesa smiselna nadaljnja ocena, med drugim zaradi transparentnosti financiranja kampanj in medijskega poročanja o volitvah. Prav zato so priporočili napotitev misije za ocenjevanje volitev, slovenska Državna volilna komisija pa je misijo pozdravila.
Po treh dneh pogovorov BiH in Hrvaška ostali brez dogovora
30. 01. 2022 16.46
Predstavniki hrvaških in bošnjaških strank v BiH so brez dogovora zaključili tridnevne pogovore o spremembah volilne zakonodaje. Pogajalci, med katerimi sta bila tudi predstavnika EU in ZDA, so sicer sporočili, da so strani zbližale stališča.
Izolani na referendumu zavrnili občinski prostorski načrt
09. 01. 2022 07.19
Izolani so na referendumu zavrnili uveljavitev odloka o občinskem prostorskem načrtu. Proti uveljavitvi odloka je po končnih neuradnih rezultatih glasovalo 3062 volivcev oz. dobrih 72 odstotkov, za pa 1169 oz. slabih 28 odstotkov. Volilna udeležba je bila 31,56-odstotna, s čimer je bil presežen tudi 20-odstotni kvorum, potreben za veljavnost izida. V neuradne rezultate niso všteti glasovi po pošti, ki pa izida referenduma ne bodo spremenili, saj se je predčasnega glasovanja udeležilo 243 volivk in volivcev.
Pahor namerava redne parlamentarne volitve razpisati za 24. april
05. 11. 2021 10.59
Predsednik republike Borut Pahor je zaključil posvetovanja z vodji poslanskih skupin v državnem zboru in se po posvetovanjih odločil, da bo februarja podpisal akt o razpisu rednih volitev v DZ, v katerem bo kot dan glasovanja določil prvi možen datum 24. april 2022. Še vedno se sicer vrstijo tudi pozivi k predčasnim volitvam, h katerim pozivajo številne politične stranke in že več mesecev tudi protestniki na ulicah. Na odločitev Pahorja se že vrstijo številni odzivi, datum volitev večinoma pozdravljajo.
Sindikat policistov o novi zakonodaji: Zloraba Policije do neslutenih razsežnosti
29. 10. 2021 07.00
Novi policijski zakonodaji, ki razburja stroko in zaposlene, se obeta ustavna presoja. Posamezne določbe nove zakonodaje o organiziranosti in delu v Policiji po mnenju policijskih sindikatov predstavljajo grob poseg v pravice iz delovnega razmerja in uvajajo rešitve, ki bodo dopuščale zlorabe Policije do neslutenih razsežnosti, zato napovedujejo, da bodo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti. Do sprememb zakonodaje je kritičen tudi ustavni pravnik Andraž Teršek: "Lahko rečemo le nov dan, nova zavržna ideja sprevržene oblasti. Tovrstno početje v Sloveniji nima več dna." Opozarja tudi, da grozljiva škoda utegne biti dolgoročno nepopravljiva.
Spletni nindže, prevratniki in temni denar ameriške demokracije
26. 06. 2021 08.34
Ulica pred javno osnovno šolo Mamie Fay v newyorški Astorii je bila ta volilni torek, ko so v mestu izbirali strankarske kandidate za volitve, običajno prizorišče ameriške politične kramarije. Podporniki posameznih kandidatov so mimoidoče vztrajno spraševali, ali so že oddali svoj glas in ali imajo v mislih njihovega izbranca. Ameriška demokracija deluje precej drugače od evropske, tisti dan pa je še eno glasovanje, v prestolnici dobrih štiristo kilometrov južneje, dajalo vedeti, da svetilnik demokracije ne samo izgublja svoj sij, ampak je v težavah.
Poslanci potrdili zakon: meje nekaterih volilnih okrajev se spreminjajo
16. 02. 2021 07.31
DZ je na izredni seji potrdil zakon, s katerim se spreminjajo meje nekaterih volilnih okrajev za državnozborske volitve. Potem ko je propadel poskus ukinitve volilnih okrajev, ki bi za potrditev potrebovala dvotretjinsko večino, je za potrditev tokratne novele zadostovala navadna.
DZ z novelo zakona o volitvah poenostavil volitve predstavnikov manjšin
16. 02. 2021 20.01
Državni zbor je z 80 glasovi za in devetimi proti sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, s katero sta poslanca manjšin predlagala poenostavitev sistema volitev predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. Po novem bo tako imenovani sistem borda, ki je po splošni oceni zastarel in volivcem nerazumljiv, zamenjal enokrožni večinski volilni sistem. Tudi ta predlog je že pred tem prestal odločanje na matičnem odboru, kjer je dobil široko podporo.
Vložen predlog novele zakona, ki spreminja meje volilnih okrajev
21. 12. 2020 06.25
V DZ so po skrajšanem postopku vložili predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za parlamentarne volitve, ki spreminja meje volilnih okrajev. Z današnjim dnem se namreč izteka rok, ki ga je ustavno sodišče dalo državnemu zboru, da volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Ustavno sodišče je 21. decembra 2018 ugotovilo, da je del zakonodaje o volitvah v DZ zaradi prevelikih razlik med volilnimi okraji v neskladju z ustavo.
Tudi drugi poskus sprememb volilne zakonodaje neuspešen
18. 12. 2020 07.37
Spremembe volilne zakonodaje z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ki so jih vložile poslanske skupine SAB, LMŠ, Levica in SD, tudi tokrat v državnem zboru niso dobile potrebne dvotretjinske večine. Za novelo zakona je glasovalo 55 poslank in poslancev, proti 26, navzočih jih je bilo 84. Za uspeh bi namreč bilo potrebnih 60 poslanskih glasov.
Orbanov udarec opoziciji: onemogočil bi jim strategijo, ki ga ogroža
25. 11. 2020 10.11
Madžarska vlada razmišlja o spremembi volilne zakonodaje, da bi opozicijskim strankam na prihodnjih volitvah otežila strateško združevanje proti močni vladajoči stranki premierja Viktorja Orbana.
Opozicija pripravila načrt financiranja, zdaj pa želi protiustavni referendum
24. 11. 2020 15.06
Slovenska vojska je politični magnet, saj se politiki, ki vodijo resor, radi postavljajo pred simboli države in poudarjajo njihov pomen. A takoj ko se politična opcija zamenja, postane podpornik nasprotnik. Napovedan referendum, ki ga želi opozicija, je po mnenju pravnikov protiustaven, a tudi brez pravnikov nam površen pogled ustave da vedeti, da imajo prav, sami pa počnejo ravno to, kar so očitali opoziciji v času, ko so sami vodili državo.
Referendum o razglednem stolpu v Rogaški Slatini bo
19. 11. 2020 11.48
V občini Rogaška Slatina bo 13. decembra kljub epidemiji potekal naknadni referendum o postavitvi razglednega stolpa Kristal. Ministrstvo za javno upravo je namreč občini posredovalo mnenje, v katerem je poudarilo, da sistemska zakonodaja ne daje podlage za preložitev ali odpoved referenduma zaradi epidemije.
Ugibanja o Trumpovi prihodnosti po Beli hiši
16. 11. 2020 15.45
Predsedovanje Donalda Trumpa se končuje tako, kot se je začelo, z napihovanjem množice, ki ga je prišla podpret v Washington. Laganje ob prisegi je prineslo izraz "alternativna dejstva", pretiravanje o "milijonskem" shodu v soboto je še en izraz jeze ob porazu. Toda na tisoče zvestih pristašev v prestolnici pomeni, da bo Trump dolgo imel močan vpliv na ameriško desnico in tako celotno družbo.
Bo po 20 letih o zmagovalcu znova odločilo vrhovno sodišče?
14. 10. 2020 06.09
Pred štirimi leti je Donald Trump malo pred tretjo uro zjutraj na govorniškem odru pred svojimi podporniki razglasil zmago na ameriških predsedniških volitvah. Tega letos ne gre pričakovati. Ker množice volivcev zaradi novega koronavirusa letos glasujejo po pošti, strokovnjaki napovedujejo, da bo trajalo več dni ali celo tednov, preden bodo lahko razglasili zmagovalca. Če bo izid tesen, bo ta odločitev morda celo spet, tako kot leta 2000, padla na vrhovno sodišče.
Pahor bo nastopil v DZ in spregovoril o nujnosti sprememb volilne zakonodaje
13. 06. 2020 10.36
Predsednik republike Borut Pahor bo v četrtek na lastno pobudo nastopil na seji državnega zbora. Poslankam, poslancem in slovenski javnosti bo predstavil svoje mnenje in stališče do nujnosti pravočasnega sprejema ustavno zapovedanih sprememb volilne zakonodaje. Pahor namreč ocenjuje, da je to v tem trenutku najpomembnejše politično vprašanje demokratične ureditve v Sloveniji.
Ob 1. maju opozorila o pomenu delavskih pravic. 'Virus nas je resnično vrnil h koreninam'
01. 05. 2020 11.09
Praznik dela obeležujemo že 130 let, letošnje praznovanje pa je zaradi epidemije okrnjeno. Ob mednarodnem prazniku dela tudi iz političnih strank prihajajo opozorila o pomenu delavskih pravic in vrednot dela ter poštenega plačila, sploh v času krize zaradi epidemije novega koronavirusa. Jerkičeva je ob tem dejala, da smo v 130 letih pridobili številne pravice, kot so 40-urni delovnik, volilna pravica žensk, uvedba pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. "Težko pa smo zadovoljni, zato teh 130 let predstavlja le osnovo za vse, kar nas v prihodnje še čaka."
Volilni zakonodaji do potrebnih 60 glasov manjka le en glas
04. 02. 2020 16.26
Predstavniki parlamentarnih strank, ki predlagajo spremembe volilne zakonodaje, upajo, da jim bo 60. glas, potreben za njeno sprejetje v DZ, uspelo pridobiti med samim parlamentarnim postopkom. "Pred nami je namreč odgovornost, da pravočasno rešimo položaj, v katerem smo se znašli," je ob predstavitvi predloga v DZ povedala Tina Heferle (LMŠ).
Pahor o spremembi volilnega zakona: Treba je storiti vse, da bo predlog izglasovan
01. 02. 2020 12.04
Predsednik republike Borut Pahor je ob vložitvi novele zakona o volitvah v DZ v odzivu navedel, da je treba storiti vse, da bo zakon sprejet. Ga pa skrbi, ker pod zakonom ni podpisanih vsaj 60 poslancev, kolikor je potrebna večina za njegovo sprejetje. Če zakon pade, se namreč utegne zgoditi, da bo časa za nove poskuse zmanjkalo.
GZS: Zmanjkalo je volje in glasov za resne reforme
27. 01. 2020 10.36
Odstop premierja Marjana Šarca je presenetil vse, tudi koalicijske partnerje in ministre v njegovi vladi. Medtem ko sindikati pravijo, da bo odstop povzročil odmik od nujno potrebnih reform, na GZS menijo, da je Šarec z odstopom "presekal Gordijski vozel". In dodajajo, da je v zadnjem času zmanjkalo volje in glasov za reforme.
Mladi Poljaki: patrioti, ki zapuščajo svojo domovino
03. 10. 2019 07.31
Poljaki so država z drugo največjo izseljensko skupnostjo znotraj Evropske unije – odhajajo predvsem mladi, ki službe iščejo drugod. Mladi Poljaki so sodeč po številnih raziskavah kljub življenju zunaj domovine veliki patrioti, pri katerih je po letu 2015 opaziti tudi trend izbiranja strank desno od politične sredine. Vpogled v trenutne razmere na Poljskem in razmišljanje mladih nam je dala 24-letna Nel Ewa Tomczyk, novinarka iz Lodža.
Parlamentarne stranke glede spremembe volilne zakonodaje še vedno neenotne
12. 07. 2019 17.39
Vodstva parlamentarnih strank so na srečanju pri predsedniku republike Borutu Pahorju dosegla soglasje, da bo predlog sprememb volilne zakonodaje, ne glede na to, kakšen predlog bodo nazadnje uskladila, vložen s poslanskimi podpisi, je po srečanju dejal Pahor. Tudi drugi danes sklenjeni dogovori po njegovi oceni pomenijo "precejšen korak naprej".
Dosegli načelni dogovor glede sprememb volilne zakonodaje
14. 06. 2019 13.40
V tretjem krogu pogajanj parlamentarnih strank so pri predsedniku Borutu Pahorju dosegli načelen dogovor glede sprememb volilne zakonodaje. To zaenkrat med drugim pomeni tudi ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega neobveznega prednostnega glasu.
Nova pravila že na naslednjih volitvah?
10. 06. 2019 15.31
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek sprememb Zakona o volitvah v državni zbor. Te spremembe med drugim predvidevajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo fakultativnega relativnega prednostnega glasu. Gre sicer za delovni osnutek novele, zato ga bodo morda v nadaljnjih usklajevanjih še spreminjali.
Angelika Mlinar zaradi kandidature v Sloveniji nad svojega kanclerja Kurza?
14. 05. 2019 13.00
"Zame je to ukrep proti Sloveniji," avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu sporoča Angelika Mlinar, zamejska Slovenka, brez slovenskega državljanstva in prvo ime na listi Stranke Alenke Bratušek, brez članstva v Stranki Alenke Bratušek. Kurzevi potezi o podaljšanju nadzora na meji ostro nasprotuje in jo obsoja. Na koga pravzaprav stavi Alenka Bratušek?
Medved na primerih predstavil možno spremembo volilnih okrajev
13. 05. 2019 12.54
Minister za javno upravo Rudi Medved se je v predstavitvi sprememb volilne zakonodaje koaliciji osredotočil na predlog preoblikovanja volilnih okrajev, in sicer na primeru tretje in osme volilne enote. Predlog bo predstavil tudi opoziciji, za zdaj pa kaže, da so stranke bolj naklonjene ukinitvi okrajev in uvedbi prednostnega glasu.
Lahko poslanci sedijo na dveh ali več stolčkih?
29. 03. 2019 16.46
Že skoraj tri desetletja velja, da ne morejo hkrati sedeti v parlamentu in še na vodstveni funkciji. Časnik Dnevnik pa je v sredo razkril, da poslanec madžarske manjšine Ferenc Horvath sedi na več stolčkih.