volilni rezultati
'Mama, ne štimajte za Jugoslavijo, kar moram ajnrukat za kralja Petra!'
10. 10. 2020 07.13
Usoda Koroške bo odločena na ljudskem glasovanju, je odločila pariška mirovna konferenca. Prebivalstvo se je znašlo na razpotju, med stoletno deželno zavestjo in narodnostnimi težnjami. Da imajo priložnost, da se otresejo tisočletnega nemškega jarma, je poudarjala novonastala Kraljevina SHS. Ne gre za odločitev med nemštvom in slovenstvom, temveč med kraljevino z vojaško obveznostjo in nerešenimi mejnimi vprašanji ter moderno republiko z delavskimi pravicami, pa je prepričevala avstrijska propaganda, pripoveduje zgodovinar Danijel Grafenauer. Odločilni dan, 10. oktober 1920, se je zapisal v zgodovino slovenskega naroda. 59 odstotkov volivcev je odločilo, da se Koroška priključi republiki Avstriji.
Raznolikost volivcev obljubljene dežele
09. 10. 2020 06.00
Volivci v ZDA se bodo 3. novembra odločili, ali bo Donald Trump v Beli hiši ostal še štiri leta. Republikanskemu predsedniku nasproti stoji demokratski kandidat Joe Biden, najbolj znan kot podpredsednik administracije Baracka Obame, ki je v ameriški politiki prisoten že od sedemdesetih let. Trenutni javnomnenjski rezultati kažejo na zmago Bidna, saj si z aktualnim predsednikom nasproti stojita z razmerjem 43 proti 51 odstotkov glasov.
Slovenija potrebuje ZDA, še bolj EU, globalizacije pa je konec, četudi Trump izgubi
13. 08. 2020 12.32
"Za Slovenijo je absolutno pomembno, da z ZDA oblikuje dobre odnose," pravi sogovornik, profesor ameriških in svetovnih študij na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila. Kot ocenjuje, so bili ti odnosi preveč zapostavljeni. Vseeno pa kot najpomembnejši zunanjepolitični cilj Slovenije vidi dobre odnose z EU. Obisk ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea pri nas ocenjuje kot pomemben dogodek, ki pa ima ob vprašanju Huaweija tudi širši pomen. Čeprav trenutno zunanjepolitično delovanje ZDA vidi tudi v volilnem duhu, poudarja, da ne glede nato, ali bo zmagal Donald Trump ali Joe Biden, osnovna pot prihodnje ameriške zunanje politike ostaja jasna: globalizacije, kot jo poznamo, je konec.
Trump želi preložiti novembrske predsedniške volitve
30. 07. 2020 15.10
Ameriški predsednik Donald Trump poziva k preložitvi novembrskih volitev, kot razlog za to pa izrablja pandemijo koronavirusa, ki v ZDA še vedno ne pojenja. Številne zvezne države nameravajo v času pandemije olajšati in poenostaviti glasovanje po pošti, to pa bi po Trumpovih besedah vodilo k volilnim prevaram in posledično neveljavnim rezultatom. Trump se že dlje časa izogiba jasnemu odgovoru na vprašanje, ali bo sprejel rezultate volitev, demokrati pa svarijo, da spodkopava temelj ameriške demokracije - miren prenos oblasti. Da bi volitve uspel preložiti, je sicer malo verjetno.
Rezultati vzporednih volitev kažejo na tesno zmago aktualnega predsednika
12. 07. 2020 15.37
Izidi vzporednih volitev na Poljskem kažejo, da je na predsedniških volitvah z majhno prednostjo zmagal aktualni predsednik Andrzej Duda. Volivci naj bi mu namenili 50,4-odstotno podporo, medtem ko naj bi župan Varšave Rafal Trzaskowski prejel 49,6-odstotno podporo. Slednji sicer še ni priznal poraza in napoveduje, da je pred Poljaki nervozna noč.
Kaj se lahko naučimo od zmage Andreja Plenkovića?
11. 07. 2020 07.00
V času, ko je koronakriza ohromila javno življenje v praktično vsej Evropi, so bile oči političnih analitikov uprte v tistih nekaj držav, ki so se navkljub težki situaciji odločile za razpis rednih volitev in organizacijo volilnih kampanj. Poleg Španije, Italije in Grčije je namreč tudi Hrvaška ena tistih držav članic Evropske unije (EU), ki so jo posledice krize v gospodarskem smislu najbolj pretresle. Na volitvah je (pre)močno slavil Andrej Plenković, sicer predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), ki je pravzaprav ”pometel” s konkurenco. Takšnega volilnega rezultata ni pričakoval praktično nihče, sploh zaradi izrazito negativne kampanje, ki sta jo zoper HDZ vodila predsednika Socialdemokratske stranke (SDP) Davor Bernardić in Domovinskega gibanja Miroslav Škoro.
Stranke že začele priprave na predčasne volitve, a ne izključujejo pogovorov
30. 01. 2020 09.41
DeSUS, SD, SDS so razpravljali o naslednjih korakih po odstopu premierja Marjana Šarca. Vse stranke so sporočile, da se že pripravljajo na morebitne predčasne volitve, a pogovorov ne izključujejo. To, da so predčasne volitve najboljša opcija, je sporočil tudi prvak NSi Matej Tonin. Marjan Šarec je ponovil, da ne pristaja na morebitno oblikovanje kakršnekoli tehnične vlade.
Pivčeva premagala Erjavca, ta napovedal odstop z mesta obrambnega ministra
18. 01. 2020 10.54
Na čelo stranke DeSUS stopa Aleksandra Pivec. Kmetijska ministrica je na kongresu v Ljubljani po napetem boju za vodenje stranke namreč premagala dolgoletnega predsednika Karla Erjavca, ki je stranko vodil od leta 2005. Pivčevo je podprlo 143 delegatov, Erjavec je dobil 80 glasov. Slednji je po porazu napovedal odstop z mesta ministra za obrambo.
Hadžić: Do konca januarja bo v Olimpiji še pestro
13. 01. 2020 15.58
Nogometni prvoligaš Olimpija je v senci ugibanj o novih lastnikih danes začel priprave za spomladanski del državnega prvenstva. Trener Ljubljančanov Safet Hadžić o prihodnji lastniški strukturi ni želel ugibati, je pa priznal, da moštvo čakajo spremembe, če ne drugega v igralnem kadru. "Do konca januarja bo še pestro pri nas," je dejal.
V SD premierja Šarca pozivajo k čim prejšnjem sklicu vrha koalicije
09. 11. 2019 12.33
SD je kongres v Velenju izkoristila tudi za opozorilo glede načetega zaupanja v koaliciji. Premierja Marjana Šarca tudi v luči prekinitve sporazuma manjšinske vlade z Levico pozivajo, naj čim prej skliče koalicijski vrh, na katerem se bodo pogovorili o odnosih v koaliciji, izpolnjevanju zavez ter nadaljnjih projektih. Ob robu kongresa pa se je pojavilo tudi vprašanje, ali lahko ambiciozne načrte, ki si jih je stranka SD zastavila, uresniči na čelu z Židanom. Vodstvo stranke je glede neuradnih kritik na njegov račun previdno.
Ujetniki 'svobode' pametne tehnologije: Odrasti moramo!
11. 10. 2019 07.12
Francis Brochet je avtor knjige Smartphone demokracija. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako sodobna informacijska tehnologija spreminja politiko, družbo, Evropo, demokracijo, človeka. Nam res daje na razpolago neomejeno svobodo – ali nas pod krinko svobode omejuje in vkaluplja v svoje ujetnike in ujetnike lastnih (tehnološko) potenciranih prepričanj, v ljudi, državljane, nezmožne kritičnega razmišljanja, pogovora in dialoga.
Kriza socialdemokracije v Evropi: ali obstaja luč na koncu temnega tunela?
24. 09. 2019 06.00
V zadnjih desetih letih so skoraj vse socialdemokratske stranke doživele pretrese, tudi v kontekstu gospodarskih, socialnih in političnih negotovosti. Medtem ko so osemdeseta in devetdeseta leta minulega stoletja minila v znamenju preoblikovanja in obnove evropske socialne demokracije, pa je zadnje desetletje zaznamoval dramatičen, če ne celo nepopravljiv padec ene najstarejših in najbolj odpornih političnih družin v evropski demokratični tradiciji.
Udarec za Erdogana na ponovljenih volitvah v Istanbulu
23. 06. 2019 16.35
V turški finančni prestolnici Istanbul so potekale ponovljene volitve, na katerih je okoli 10 milijonov volivcev izbiralo župana tega mesta. Prvi rezultati kažejo, da bo vodilna turška stranka izgubila, saj naj bi zmagal kandidat glavne opozicijske stranke Ekrem Imamoglu, in ne kandidat vladajoče stranke AKP Binali Yildirim.
Zdravstvo in pokojnine ključni prioriteti proračuna za prihodnji dve leti
10. 06. 2019 15.50
Koalicijski partnerji so na srečanju na Brdu pri Kranju razpravljali predvsem o aktualnih težavah v zdravstvu in pripravi proračuna za prihodnji dve leti. Pri prvem podpirajo napore ministra za zdravje Aleša Šabedra za ureditev razmer, pri drugem pa jih zdaj čaka prerazporeditev denarja po posameznih resorjih.
DVK objavila končni izid volitev
04. 06. 2019 10.24
Po preštetih glasovih, ki so prispeli po pošti iz tujine, je Državna volilna komisija objavila končne uradne rezultate volitev v Evropski parlament. Volitev se je udeležilo 28,89 odstotka volilnih upravičencev, kar je največ doslej.
Evropske volitve, Maščevalci in Igra prestolov
01. 06. 2019 14.21
Ob spremljanju volilnih kampanj, predvsem televizijskih in drugih soočenj kandidatov, lahko, čeprav se ti ljudje motijo, včasih precej sočustvujem z naraščajočim deležem tistih, ki demokracije ne vidijo več kot nujnega pogoja za dobro življenje.
Prvi pogovori po volitvah: pričakujemo lahko oblikovanje široke koalicije
27. 05. 2019 07.28
Začeli so se pogovori o oblikovanju koalicij in imenovanjih na pet ključnih vodilnih položajev v institucijah EU. EPP sicer ostaja najmočnejša politična sila v EU, a je utrpela velike izgube. Enako velja za socialdemokrate, ki sicer ostajajo na drugem mestu. Obe največji politični družini skupaj prvič ne bosta imeli večine, zato se že kuje širša koalicija z dejanskimi zmagovalci volitev, liberalci in zelenimi, ki so znatno izboljšali rezultat izpred petih let.
Mlečni napitki ga niso ustavili: Farage odnesel največ poslanskih sedežev
27. 05. 2019 10.03
V Veliki Britaniji je na evropskih volitvah slavila evroskeptična populistična stranka Brexit evroposlanca Nigela Faragea. Dobili so namreč 28 od 73 poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu. Največji poraženci pa so vladajoči konservativci, ki so se jim očitno volivci maščevali za zavlačevanje z brexitom, saj so obdržali le tri sedeže.
Rezultate izboljšali liberalci, zeleni, skrajna desnica in evroskeptiki
26. 05. 2019 17.24
V Evropskem parlamentu bo še naprej najmočnejša desnosredinska EPP. Na drugo mesto se spet uvršajo socialdemokrati, na tretje pa liberalci, ki so v primerjavi z letom 2014 med vsemi skupinami pridobili največ sedežev, kaže prva projekcija sedežev v Evropskem parlamentu.
Novi evropski poslanci: Zver, Tomčeva, Bogovič, Fajonova, Brglez, Joveva, Grošelj in Novakova
26. 05. 2019 18.42
Evropejci v 28 državah so volili in odločili, katerih 751 poslancev bo prihodnjih pet let zastopalo 512 milijonov državljanov. Slovenijo bodo zastopali Milan Zver, Romana Tomc, Franc Bogovič, Tanja Fajon, Milan Brglez, Irena Joveva, Klemen Grošelj in Ljudmila Novak. Na evropski ravni pa so rezultati prinesli izgube za sredino, pridobili so zeleni, pa tudi skrajna desnica in evroskeptiki.
SDS hvali zavezništvo s SLS, Novakova se vrača v Bruselj, v SD in LMŠ zadovoljni
26. 05. 2019 23.26
Zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji je skupna lista SDS in SLS, ki je osvojila tri poslanske mandate. Po dva mandata sta osvojili listi SD in LMŠ, enega pa NSi. V Bruselj tako odhajajo štiri ženske in štirje moški, in sicer Tomčeva, Fajonova, Joveva in Novakova ter Zver, Bogovič, Brglez in Grošelj. Preverite njihove prve odzive.
Zver: Vlada je izgubila tretje, Šarec pa že četrte volitve
26. 05. 2019 18.56
Nekaj več kot 3000 slovenskih volišč je zaprlo vrata, so se pa odprla vrata volilnih štabov. Najbolj optimistični so v SDS in SLS, kjer se jim obeta največ sedežev v Evropskem parlamentu. Fajonova, ki kandidira na listi SD, pravi, da bo vse, kar bo več od enega poslanca, velika zmaga, Šoltes (DeSUS) pa pravi, da je šel v to tekmo zato, da zmaga.
Erdoganova stranka izgubila tako Ankaro kot Istanbul
01. 04. 2019 07.36
Čeprav je na lokalnih volitvah v Turčiji pričakovano slavila vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, je bila to grenka zmaga. Erdoganova stranka je, kot kaže, izgubila županska mesta v Istanbulu, Ankari in Izmirju.
Bangladeške parlamentarne volitve zaznamovalo nasilje
30. 12. 2018 21.22
V Bangladešu so potekale parlamentarne volitve, ki jih je zaznamovalo nasilje, v katerem je bilo ubitih najmanj 17 ljudi. Glede na začasne rezultate je gladko zmagala stranka bangladeške premierke Sheikhe Hasine Wazed Liga Awami. Opozicija pa poroča o kršitvah in zahteva razveljavitev rezultatov.
Kdo je kriv za zmedo v Kopru?
03. 12. 2018 17.14
Aleš Bržan je zmago slavil, ko županska tekma sploh še ni bila odločena, Boris Popovič mu je čestital in se nato "vrnil med žive". Koprska občinska volilna komisija trdi, da je za zmedo krivo neosveževanja spletne aplikacije ministrstva za javno upravo. Minister Rudi Medved pa očitke, da je bila krivda na strani ministrstva, zavrača, napako naj bi storili tisti, ki so vnašali podatke.
Kdo je kriv za zgodovinski poraz? Puščice že uperjene v notranjega ministra Seehoferja
15. 10. 2018 10.06
Politični potres, katerega popotresne sunke bodo čutili v Berlinu. Tako so nekateri strokovnjaki opisali deželne volitve na Bavarskem, na katerih je krščansko-socialna unija izgubila absolutno večino v deželnem parlamentu. Medtem pa odzivi na včerajšnji zgodovinski poraz stranke CSU že dežujejo, kot glavnega krivca za slab rezultat vidijo notranjega ministra in vodjo stranke Horsta Seehoferja.
Znova slavile nacionalne stranke, Dodik prepričljivo do zmage za člana predsedstva
08. 10. 2018 09.26
V Bosni in Hercegovini še preštevajo glasove nedeljskih splošnih volitev. Znano pa je, da je bil za srbskega člana predsedstva izvoljen dolgoletni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, za hrvaškega kandidata Demokratske fronte Željko Komšić in bošnjaškega kandidata Stranke demokratske akcije (SDA) Šefik Džaferović.
Erdogan zmagal že v prvem krogu, prejel je več kot polovico veljavnih glasov: 'Turčija je dala lekcijo demokracije celemu svetu'
25. 06. 2018 09.51
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na volitvah dobil dovolj glasov za zmago že v prvem krogu. Točen odstotek prejetih glasov sicer še ni znan, dobil pa naj bi jih več kot polovico. Poleg tega naj bi na volitvah zmagala tudi njegova stranka AKP. S takšnim rezultatom bo turški samodržec še dodatno okrepil svoj položaj v državi.
Cerar se je izjasnil: v koalicijo bi šel s Šarcem, ne pa tudi z Janšo
13. 06. 2018 17.00
Predsednik LMŠ Marjan Šarec se je na skupnem pogovoru srečal s predsednikom SMC Mirom Cerarjem in Alenko Bratušek. Pogovor je tekel v smeri morebitnega sodelovanja, so ob tem pojasnili v LMŠ, kjer pa podrobnejše vsebine ne razkrivajo.
Po končnih izidih volitev: nekateri kandidati, ki se jim je obetal poslanski sedež, ostali praznih rok
12. 06. 2018 11.45
Državna volilna komisija je objavila končne volilne izide, ki v razmerjih med strankami ostajajo nespremenjeni. So pa nekateri kandidati, ki se jim je obetal poslanski sedež, ostali praznih rok. DVK je na zahtevo SDS pregledala tudi 81 neveljavnih glasovnic z volišča na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v Buenos Airesu in ugotovila, da je vseh 81 glasovnic dejansko neveljavnih.