volitve 2004
Idilična pokrajina pod Himalajo, natopljena s krvjo
07. 05. 2025 06.31
Čeprav sta se Indija in Pakistan desetletja skupaj borila proti britanski kolonialni nadvladi, je osamosvojitev indijske podceline pred skoraj 78 leti prinesla krvavo delitev med hindujci in muslimani, ki je prizadela milijone ljudi, delitve in napetosti pa se nadaljujejo še danes. Napad v Kašmirju pred dvema tednoma in indijska 'protiteroristična operacija Sindoor' pa sta državi pahnila na rob nove vojne, tokrat že četrte.
Manjkajo le še glasovi dveh držav, nagibajo se na stran Trumpa
07. 11. 2024 11.01
Zmaga na ameriških volitvah je zanesljivo že pripadla republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu. Manjkajo le še glasovi Arizone in Nevade, ki pa se prav tako nagibajo na Trumpovo stran. Kakšen bo torej končni rezultat volitev in kakšni so bili izidi preteklih tesnih bojev na volitvah čez lužo.
Trump osvojil latinoameriške moške, Harrisova ob glasove manjšin
06. 11. 2024 18.44
Donaldu Trumpu je uspela zgodovinska vrnitev na predsedniški položaj. Ne samo, da se je dokopal do zmag v večini "nihajočih zveznih držav", ampak je tokrat za razliko od leta 2016, kot kaže tudi skupno število glasov, precej gladko opravil z demokratsko tekmico. Pridobil je pri skoraj vseh demografskih skupinah, tudi pri manjšinah, kot so temnopolti, Latinoameričani in Arabci. Preseneča pa tudi podpora, ki jo je dobil pri mladih volivcih, ki so doslej bili tradicionalno bolj liberalnih nazorov.
Barack Obama ob boku Eminema zarepal njegovo uspešnico
23. 10. 2024 14.01
Barack Obama je na shodu Kamale Harris navdušil zbrano občinstvo, ko je ob boku Eminema zarepal njegovo uspešnico. Nekdanji predsednik ZDA je v svojem govoru uporabil verze znane pesmi, ki je leta 2004 osvojila dva grammyja. Množico je nagovoril tudi glasbenik in jo prosil, da odide na volišče. "Mislim, da si nihče ne želi Amerike, v kateri so ljudje zaskrbljeni glede tega, kaj bodo nekateri storili, če bomo izrazili svoje mnenje," je med drugim dejal Eminem.
'Ne čakam, da mi zgodovina oprosti ... pomembno je, da nam Bog oprosti'
28. 09. 2024 10.15
V izraelskem letalskem napadu je bil ubit vodja Hezbolaha. Kdo je bil Sajed Hasan Nasrala, prvi človek Hezbolaha, zaradi katerega je Izrael izvedel močan napad na gosto poseljen predel Bejruta? Veljal je za eno najmočnejših arabskih šiitskih osebnosti na Bližnjem vzhodu in je pustil trajen pečat na sodobnem Libanonu, arabsko-izraelskem konfliktu in širši regiji.
'Najhujša je bila obtožba, da sem ubil lastno mamo'
31. 08. 2024 09.31
Zmerjali so jo s čarovnico in jo prikazovali enkrat z zeleno kožo, drugič s kljukastim nosom in metlo. Obtoževali so jo, da je kurba, lezbijka, transvestit. Pisali osmrtnice za "čarovnico iz Bidnije, za katero ne žaluje nihče". Bila je vse, le človek ne. A Daphne Caruana Galizia, v začetku 90. let prva novinarka na Malti, ki si je upala pisati pod svojim imenom in ne anonimno kot druge ženske pred njo, je bila tista, ki si je upala na glas opozarjati, da je Malta pralnica denarja. Neustrašno je odkrivala mafijske posle malteške vlade. In bila je mama trem sinovom, zaradi katerih se je z neizprosnim peresom borila proti korupciji. V ponedeljek, 26. avgusta, bi bila stara 60 let. A jo je 16. oktobra 2017 ubila bomba, podtaknjena v njenem izposojenem peugeotu 107.
Več političnih strank kmalu izbrisanih: Pozitivna Slovenija, Zares ...
26. 08. 2024 13.33
Iz registra političnih strank bo v kratkem izbrisanih več političnih strank, izhaja iz objav v uradnem listu. Med njimi je več takšnih, ki so nekoč pomembno krojile usodo slovenske politike, med drugim Zares Gregorja Golobiča, Državljanska lista Gregorja Viranta in Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića.
Alexander Payne prejemnik častnega srca Sarajeva
30. 07. 2024 19.31
Častno srce Sarajeva bo na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu prejel tudi ameriški režiser, scenarist in producent Alexander Payne. Častno srce mu bodo podelili kot znak priznanja njegovemu izjemnemu prispevku filmski umetnosti, so objavili organizatorji festivala. 30. Sarajevski filmski festival bo potekal od 16. do 23. avgusta.
Rutte imenovan za novega generalnega sekretarja zveze Nato
26. 06. 2024 10.26
Zveza Nato je potrdila odhajajočega nizozemskega premierja Marka Rutteja za naslednika Jensa Stoltenberga na čelu vojaškega zavezništva. 57-letni Rutte bo mesto generalnega sekretarja formalno prevzel oktobra. "Vem, da zapuščam Nato v dobrih rokah," je v prvem odzivu dejal Stoltenberg, odzvali so se tudi ostali evropski voditelji.
Na enem od volišč dve ponarejeni glasovnici, na drugem ena preveč
11. 06. 2024 15.55
Volilna nedelja se je zavlekla pozno v noč, potem ko je Državna volilna komisija (DVK) več ur po zaprtju volišč počasi objavljala izide referendumov in nato še rezultate evropskih volitev. DVK je dva dni po volitvah na seji zavrnila očitke, da je bilo štetje glasovnic prepočasno, prav tako na evropskih volitvah ni bilo oddano rekordno število neveljavnih glasovnic. So pa na enem od volišč našli dve ponarejeni glasovnici, na drugem pa je bila oddana ena glasovnica preveč.
Dobili smo najmlajšo slovensko evroposlanko, kdo vse ji bo delal družbo?
10. 06. 2024 07.14
Slovenci so na evropskih volitvah v Bruselj poslali devet poslancev. Največ, štiri, bo prispevala stranka SDS. S preferenčnim glasom se je z zadnjega mesta na listi v Evropski parlament uvrstila tudi 28-letna Zala Tomašič. V poslanske klopi odhajajo še Branko Grims, Milan Zver, Romana Tomc, Vladimir Prebilič, Irena Joveva, Marjan Šarec, Matjaž Nemec in Matej Tonin.
'To je Waterloo Orbanove tovarne moči, začetek konca'
10. 06. 2024 07.37
Madžarska vladajoča stranka Fidesz je na dobri poti, da na volitvah v Evropski parlament doseže najslabši rezultat doslej. Njihov novi izzivalec, Peter Magyar in njegova stranka Tisza sta namreč prejela skoraj 30 odstotkov glasov, Fidesz pa 44,6 odstotka, kar je precej manj, kot so napovedovale ankete.
Volilni prag v Sloveniji najnižji doslej
10. 06. 2024 06.52
Volilni prag na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki v Sloveniji ni natančno določen, je bil tokrat najnižji doslej. Stranki NSi se je, kot kažejo delni neuradni izidi, namreč uspelo v Evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov, v poslanske klopi bo sedel Matej Tonin. Doslej je bil najnižji prag 8,08 leta 2014.
Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?
06. 06. 2024 06.00
705 evropskim poslancem, med njimi osmim slovenskim, se v prihodnjih dneh izteče petletni mandat v Bruslju. 27 držav članic bo v novem sklicu izvolilo 720 novih, na račun dodatnih 15 jih bo Slovenija odslej imela devet. Kakšna pa je dejanska moč slovenskih evroposlancev v Bruslju? Na lestvici najvplivnejših imen s seznama aktualne osmerice ni. Pa so nekateri vseeno pomembno prispevali na posameznih področjih. Preberite, kaj je slovenska izbrana vrsta v Bruslju sploh počela in kdo sta poslanca, ki poleg politike služita še drugje.
DEJSTVA: je javnost v Sloveniji res enotna glede Palestine, politika pa tista, ki razdvaja?
05. 06. 2024 06.00
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih, objavljamo drugi del našega preverjanja. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.
Nemec, Tomčeva, Prebilič, Gregorčič: kdo ima večino v Evropskem parlamentu?
31. 05. 2024 06.00
V oddaji 24UR ZVEČER so se v sredo soočili Romana Tomc iz SDS, Matjaž Nemec iz vrst SD, Vladimir Prebilič iz stranke Vesna in Peter Gregorčič iz SLS. Preverili smo njihove izjave o večini v Evropskem parlamentu, o vodenju Evropske komisije, priznanju Palestine ...
V 20 letih Slovenija prejela 11 milijard kohezijskega evropskega denarja
30. 05. 2024 06.00
Slovenija je od leta 2004 prejela približno 11 milijard evropskih kohezijskih sredstev. Evropski denar je izkoristila v celoti. Za programsko obdobje 2014–2020 je Slovenija na drugem mestu med državami EU po uspešnosti črpanja. Z evropskim denarjem smo sofinancirali nadgradnjo obstoječega tira Maribor–Šentilj, del drugega tira Divača–Koper, negovalni oddelek SB Murska Sobota ... Koliko denarja nam je na voljo do 2029? Bi Slovenija lahko postala neto plačnica? Slovenija je do leta 2023 iz proračuna EU prejela 13,4 milijarde evrov, v proračun pa je vplačala 8,7 milijarde evrov.
Slovenija (ne)uspešna pri lobiranju v Bruslju?
29. 05. 2024 06.00
V Bruslju je trenutno več kot 12.600 registriranih lobistov. Neuradno pa naj bi bilo še enkrat več – približno 30.000. V registru je 53 slovenskih organizacij, ki želijo vplivati na zakonodajo EU. A Slovenija v primerjavi z drugimi državami, tudi sosedi Hrvati in Italijani, pri lobiranju zaostaja, izpostavljata Mihael Cigler in dr. Draško Veselinovič, ki v Bruslju delujeta že 20 let. Zakaj Slovenija ne izkoristi koristi lobiranja v Bruslju? Ni dovolj učnih ur?
Evropski milijoni – za koga?
23. 05. 2024 15.49
Brez te pomoči, bi bili naši kraji obsojeni na počasno umiranje ...
Žaljivke – premišljen politični adut ali sovražni govor?
18. 05. 2024 07.08
V četrtkovi večerni oddaji je Uroš Slak soočil štiri kandidate za evropske poslance. Matjaž Nemec (SD), Nataša Sukič (Levica), Zoran Stevanovič (Resnica) in Peter Gregorčič (SLS) so predstavili svoje poglede glede aktualnega političnega dogajanja doma in po svetu. Enotno so se zavzeli za mir, imajo pa precej različne poglede na vlogo Slovenije pri reševanju vojne v Ukrajini, pa tudi glede definicije sovražnega govora, ki so ga sicer obsodili vsi. Kdo je navajal točne podatke, kdo napačne in kdo je s svojimi izjavami zavajal volivce?
Rekli so mu 'Mesar Teherana'
20. 05. 2024 08.30
Osmi predsednik Islamske republike Iran Ebrahim Raisi je umrl v helikopterski nesreči v 64. letu starosti. Raisi je bil jurist, tj. strokovnjak za islamsko sodno prakso in pravo, pripadal pa je konservativni in klerikalni struji principalistov. Nekateri so ga videli tudi kot naslednika vrhovnega voditelja ajatole Hameneja.
1760 evrov pokojnine za pet let poslanske službe v Bruslju
17. 05. 2024 06.08
V Sloveniji pokojnino prejema več kot 640.000 posameznikov. Januarja, po doslej najvišjem dvigu, se je povprečna starostna pokojnina dvignila za 8,2 odstotka in je marca znašala dobrih 849 evrov neto. In če je to znesek, ki so ga številni dosegli z desetletji dela, je to tudi znesek, ki ga evropski poslanci prejmejo po slabih dveh in pol letih po izvolitvi v Evropski parlament. Glede na trenutno neto plačo poslancev v Bruslju za vsako leto namreč prejmejo 352 evrov pokojnine oziroma v petih letih, kolikor traja mandat, 1760 evrov. Če so izvoljeni večkrat, je ta znesek še bistveno višji.
Več kot milijon za poslanski mandat v Evropskem parlamentu?
16. 05. 2024 06.00
705 poslancev Evropskega parlamenta, med njimi osem slovenskih, bo kmalu prejelo še zadnjo plačo v tem sklicu. Od leta 2009 vsi evropski poslanci, ne glede na standard države, kjer so bili izvoljeni, prejemajo enako plačo, ki trenutno znaša 10.075 evrov bruto. Po plačilu davkov EU in prispevkov za zavarovanje to pomeni 7853 evrov neto. Sledi še domači odbitek, vsakemu od osmih Finančna uprava odmeri še dohodnino. Poleg plače pa evropski poslanci, tako kot nacionalni, prejemajo še številna nadomestila, od povračila stroškov prevoza in denimo dnevnic – do mesečnega pavšala, ki znaša 4950 evrov.
Krogle, noži, bombe: atentati, ki so pretresli Evropo (in svet)
15. 05. 2024 22.38
Najodmevnejši atentat v zgodovini je bil umor ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, zaradi opravljanja svoje funkcije pa so umirali tudi evropski politiki. Srbski premier Zoran Đinđić je bil ustreljen v srce, za španskega predsednika vlade je bila usodna bomba baskovske separatistične organizacije. Umor švedskega premierja, ki je obležal v mlaki krvi, je več kot 30 let ostajal neraziskan. V Sloveniji bi bil napad lahko usoden za Boruta Pahorja, duhove pa še vedno buri tudi atentant na Ivana Krambergerja, znanega tudi kot "dobrega človeka iz Negove".
Od posilstev do dobičkov naftnih družb
01. 05. 2024 10.36
Vse to je bilo med temami, ki so jih v Strasbourgu še zadnje dni zasedanj v tej sestavi obravnavali poslanci Evropskega parlamenta. Sicer je na splošno najbolj zaokrožil beli golob, ki je, ko ga je kot kakšen čarodej potegnil izpod plašča eden izmed poslancev, poletel v dvorano in nekoliko začudeno pristal na mizi odsotnega poslanca.
'Še danes mi gredo kocine pokonci, ko se spomnim tistega dne'
28. 04. 2024 07.00
1. maja 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. To je bila peta in največja ter najbolje pripravljena širitev Evropske unije v njeni dosedanji zgodovini. Na predvečer slovenske priključitve evropski družini sta se na mejnem prehodu Rožna dolina srečala tedanji slovenski predsednik vlade Anton Rop in takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi. "Še danes mi gredo kocine pokonci, ko se spomnim tistega dne," dve desetletji kasneje na mestu, kjer se je pisala zgodovina, pripoveduje Rop.
Zaradi posledic padca umrl nekdanji ameriški senator Joe Lieberman
28. 03. 2024 09.03
Zaradi posledic padca je v sredo v New Yorku umrl 82-letni Joe Lieberman, ki je bil leta 2000 podpredsedniški kandidat Ala Gora, pred tem in tudi pozneje pa zvezni senator države Connecticut. Lieberman se je zapisal v zgodovino kot prvi judovski podpredsedniški kandidat ZDA. Bil je demokrat, vendar z zelo konservativnimi stališči. Veljal za jastreba glede nacionalne varnosti in zunanje politike. V času smrti so bili ob njem soproga in člani njegove družine.
Na dvodnevni obisk v Slovenijo prihaja predsednica Evropskega parlamenta
25. 03. 2024 06.11
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola bo popoldne s srečanjem z mladimi in predstavniki civilne družbe začela dvodnevni obisk v Sloveniji. Na obisk prihaja v okviru turneje po državah članicah Evropske unije pred junijskimi evropskimi volitvami.
Mineva 20 let od terorističnih napadov v Madridu
11. 03. 2024 08.03
Mineva natanko 20 let od niza terorističnih napadov na potniške vlake v Madridu, v katerih je umrlo 192 ljudi, skoraj 2000 pa je bilo ranjenih. Odgovornost za napade je prevzela teroristična mreža Al Kaida, to pa je bilo prvič, da se je Španija spoprijela z islamističnim terorizmom.
Mesec: Kriza se končuje, odhajajo tisti, ki so Levico notranje razdvajali
22. 02. 2024 16.11
Levica, ki jo po lanskem kongresu in nedavnem predlogu za razrešitev poslanca Mihe Kordiša z mest v delovnih telesih DZ pretresajo napetosti, končuje svojo notranjo krizo, ocenjuje nekdanji koordinator Luka Mesec. "Tisti, ki so stranko notranje razdvajali, uničevali, bučno odhajajo," je poudaril. Prepričan je, da je stranka na poti h konsolidaciji.