vrednost
Sedmica je samo ena
06. 11. 2000 00.00
Srečni dobitnik rekordnega zneska, ki ga prinaša sedmica v 45. krogu igre Loto, je samo eden. Sicer podatki Loterije Slovenije še niso dokončni, tako da bo srečni dobitnik, ki je listič vplačal v Ajdovščini, šele jutri izvedel, ali je bogatejši za približno 154 milijonov, ali bo moral milijone deliti tudi z drugimi.
Znano premoženje SRD
06. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) je danes objavila seznam deležev v podjetjih, ki jih je prenesla na državo z namenom zagotovitve dopolnilnega premoženja za Prvi pokojninski sklad (PPS). Skupna vrednost premoženja, ki ga je SRD pripravila za državo, je 5,13 milijarde tolarjev po stanju na dan 1. januarja 1993, sestavljajo pa ga lastniški deleži SRD v 21 podjetjih. Z odlokom o zagotovitvi dopolnilnega premoženja za PPS, ki je namenjeno poravnavi obveznosti iz naslova enkratne davčne olajšave in uslužbenskih certifikatov, pa bo država PPS namenila še za približno tri milijarde tolarjev lastnega premoženja, med drugim delnice Telekoma Slovenije, Luke Koper in Aerodroma. Predsednik uprave Kapitalske družbe Tomaž Toplak odlok vlade o zagotavljanju dopolnilnega premoženja, ki bo v Uradnem listu predvidoma objavljen v petek, ocenjuje kot pozitiven znak v smeri, da bo država kmalu izpolnila svoje zakonske obveznosti pri zagotavljanju ostalega premoženja za pokrivanje
Borzni indeks Nikkei začel teden pozitivno
06. 11. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v ponedeljek v povprečju zvišali. Borzni indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je ob koncu današnjega trgovanja pridobil 533,66 točke oz. 3,6 odstotka in trgovanje končal pri 15.371,44 točke. Vlagatelji na tokijski borzi so danes sledili dogajanju na newyorški borzi, kjer so se konec minulega tedna podražile predvsem delnice tehnoloških podjetij. Tehnološki indeks Nasdaq je namreč v petek pridobil 22,55 točke in trgovanje končal pri 3451,58 točke, medtem ko je Dow Jones v petek v primerjavi s četrtkom padel za 62,56 točke na vrednost 10.817,95 točke.
Konec jamstvene konference ZN
04. 11. 2000 00.00
V New Yorku se je konec tedna končala dvodnevna letna jamstvena konferenca za razvojne dejavnosti ZN, pri čemer je bil za njenega podpredsednika izvoljen vojaški svetovalec slovenske misije pri ZN Janez Slapar. Omenjena konferenca služi za zbiranje obljub držav članic ZN, koliko denarja bodo namenile dejavnostim in programom agencij ZN, ki se ukvarjajo z vprašanji razvoja. Po mnenju Evropske unije, kateremu se je pridružila tudi Slovenija, je taka oblika zbiranja obljub o finančnih prispevkih preživeta, zato EU tako kot Slovenija zagovarja njeno ukinitev. Konferenca je namreč v neskladju s proračunskimi cikli držav članic, ki obljubijo določena sredstva, nato pa jih ne izplačajo ali pa je končna vrednost mnogo manjša od obljubljene.
Dow Jones navzdol
04. 11. 2000 00.00
Industrijski indeks Dow Jones je včeraj, v primerjavi s četrtkom, padel za 62,56 točke, oziroma 0,57 odstotka na vrednost 10.817,95 točke. Na tedenski ravni je Dow Jones izgubil 2,1 odstotka. Podobno kot Dow Jones je tudi širši indeks Standard & Poor's
Končarjevi generatorji za Dravske elektrarne
02. 11. 2000 00.00
Dravske elektrarne iz Maribora so danes z zagrebškim podjetjem Končar - Inženiring za energetiko in transport sklenile pogodbo, na osnovi katere bo zagrebško podjetje za drugo fazo prenove elektrarn na Dravi izdelalo, dobavilo in montiralo šest generatorjev z vzpodbujevalno opremo. Vrednost generatorske opreme, s katero bodo prenovili hidroelektrarni v Vuhredu in Ožbaltu, znaša več kot 1,9 milijarde tolarjev, Končar pa bo dva generatorja dobavil do januarja 2002, tri generatorje novembra 2003 in zadnji generator januarja 2004.
DaimlerChrysler ne bo prodal Chryslerja
31. 10. 2000 00.00
Uprava nemško-ameriškega izdelovalca avtomobilov DaimlerChrysler ne namerava prodati ameriškega dela podjetja Chrysler, ki mu
OPEC bo povečal proizvodnjo nafte
30. 10. 2000 00.00
Države izvoznice nafte naj bi skupno povečale dnevno proizvodnjo nafte za dva odstotka oziroma za dodatnih 500.000 sodčkov nafte na dan , da bi zaustavile rast cen nafte, ki imajo uničujoč vpliv na svetovno gospodarstvo, je sporočila Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC). OPEC je sicer od letošnjega marca naprej že trikrat povečal dnevno proizvodnjo nafte, da bi znižal ceno nafte, ki je letos dosegla največjo vrednost po krizi, ki jo je povzročila iraška okupacija Kuvajta.
Obveznice NOVE KBM v borzni kotaciji B
30. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo o sprejemu obveznic 2. izdaje na ime izdajatelja Nova kreditna banka Maribor, d. d., v borzno kotacijo B. Datum začetka trgovanja bo določen po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije B s strani izdajatelja.
Uspešen teden na Wall Streetu
28. 10. 2000 00.00
Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom porasel za 210 točk, oziroma za 2,03 odstotka na vrednost 10.590,62. V primerjavi s petkom preteklega tedna pa je Dow Jones pridobil 364,03 točke, oziroma 3,6 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek v primerjavi s četrtkom porasel le za 6,18 točke oziroma 0,19 odstotka. Nasdaq je v primerjavi s petkom preteklega tedna izgubil 204,78 točke in poslovni teden končal na vrednosti 3278,36 točke. Širši indeks Standard &
Natečaj za off-line spletno umetnino
27. 10. 2000 00.00
Organizatorji sejemske prireditve Infos so letos tudi organizirali mednarodni natečaj za off-line "spletno umetnino". Na ta način so želeli demistificirati informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo ter jo približati občinstvu. Kibernetična umetnost je z Internetom dobila novo razsežnost, ki ne temelji več na umetnini kot objektu, pač pa na procesu. Bistvena je njena komunikacijska vrednost in odziv publike, jedro pa tiči v razumevanju značilnosti medija samega. Prostor ustvarjanja je gladek in dovoljuje svobodno prečkanje v vse smeri. Človekova umetniška duša torej še nikoli ni bila tako svobodna kot v dobi Interneta, ko umetnina prvič v zgodovini lahko kroži med množico ljudi. Natečaja za dela v HTML-ju, ki delujejo tudi "off-line", se je udeležilo 35 bolj ali manj znanih umetnikov iz celega sveta, člani žirije pa so po sistemu točkovanja in subjektivnih kriterijev, ki so jih medsebojno dopolnjevali, izbrali tri najboljša. Strokovna žirija je, kot se spodobi, komunicirala le preko računalnikov in prvo nagrado dodelila Kanadčanu Ianu Campbellu za umetnino Bandana, na drugo mesto je uvrstila Last Man Standing 
Hrestač in mišji kralj v Nemčiji
27. 10. 2000 00.00
V Nemčiji je izšla pravljica Hrestač in mišji kralj (E. T. A. Hoffmann, Nussknacker und Mausekönig) z ilustracijami Marije Lucije Stupice.
Iskrateling posodablja ruske telefonske centrale
27. 10. 2000 00.00
Po uspešno uresničenih projektih na železnicah Ruske federacije (Severno-kavkaška železnica v letih 1997-1999) je ministrstvo ruskih železnic kranjskemu podjetju Iskrateling zaupalo nov, kompleksnejši projekt modernizacije telekomunikacijskega sistema na železnicah sankt-peterburške regije. Skupna pogodbena vrednost projekta je tri milijone ameriških dolarjev in pokriva tri sisteme v tej regiji: dva objekta na oktobrski železnici ter kaliningrajsko železnico.
Zelena luč za gradnjo mostu čez Muro
25. 10. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) so danes s predstavniki podjetja GIZ Gradis sklenili pogodbo za gradnjo najdaljšega mostu na slovenskem avtocestnem omrežju, mostu čez Muro na avtocestnem odseku Lenart - Beltinci, na pododseku Vučja vas - Beltinci. Pogodbena vrednost gradnje 833 metrov dolgega mostu je 2,69 milijarde tolarjev. Pogodbeni rok izgradnje mostu je 36 mesecev, pri čemer je glede na pogodbo rok dokončanja desnega dela mostu 24 mesecev, v naslednjih 12 mesecih pa mora izvajalec dokončati vsa ostala dela za popolno dokončanje dveh ločenih konstrukcij štiripasovnega mostu čez Muro. Z deli bo izvajalec začel v prvi polovici novembra, so sporočili iz DARS.
Par Andler na INFOSU
25. 10. 2000 00.00
Par Andler je direktor Hewlett-Packard E-speak Operation, Europe in evangelist internetske tehnologije e-speak. Gospod Andler bo na predavanju na seminarju INFOS 2000 danes podal vizijo drugega poglavlja Interneta (Internet Chapter II) in ekosistemov e-speak.
Negotova usoda počitniških domov na Hrvaškem
23. 10. 2000 00.00
Za slovenska podjetja in humanitarne organizacije, ki razpolagajo z okoli 35.000 ležišči v turističnih objektih v sosednji Hrvaški, 30. oktobra preneha veljati moratorij na delno neveljavnost hrvaške zakonodaje za slovenske lastnike, ki ga je vsako leto do letošnjega poletja oblikovala hrvaška vlada. Po tem datumu so po novem lastniki slovenskih turističnih objektov na Hrvaškem dolžni uskladiti poslovanje s hrvaško zakonodajo. To pomeni, da se morajo oblikovati kot gospodarski subjekti ali pa registrirati podružnice slovenskega gospodarskega subjekta, ki mora imeti značaj turistične dejavnosti in skladno z zakonom o gostinski dejavnosti pridobiti kategorizacijo objektov. Slovenski lastniki upravljajo z okoli 2000 počitniškimi domovi, stanovanji, apartmaji, bungalovi in hotelskimi naselji na Hrvaškem, ki sodijo v t. i. socialni oz. včasih imenovan sindikalni turizem. Slovenska podjetja in njihovi zaposleni so do zdaj lahko dopustovali v svojih enotah brez upoštevanja hrvaških zakonskih predpisov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o gostinski dejavnosti in pravilnik o kategorizaciji objektov. Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) menijo, da je nesmiselno odprodajati tovrstne turistične zmogljivosti, saj so praviloma na ugodnih lokacijah, njihova vrednost pa je podcenjena. Vrednost objektov socialnega turizma s pripadajočo infrastrukturo je ocenjena na 3,5 milijarde nemških mark. Ena izmed možnosti, ki jo imajo slovenski lastniki počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je tudi priključitev v smislu dokapitalizacije k že obstoječi gospodarski družbi na Hrvaškem. Nesmiselno pa je, da bi vsak lastnik ustanavljal podjetje na Hrvaškem, saj je za ustanovitev podjetja potreben osnovni kapital, poslovni prostor in mesto direktorja.
Tečaji v Tokiu navzdol
23. 10. 2000 00.00
Kljub pozitivnim gibanjem na Wall Streetu so se tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu danes znižali. Po začetnih dobičkih se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, spet obrnil navzdol in se znova približal psihološko pomembni meji 15.000 točk. Ob koncu trgovanja je Nikkei zabeležil izgubo v višini 100,77 točke oz. 0,7 odstotka in trgovanje končal pri 15.097,96 točke.
Porast vrednosti delnic na Wall Streetu
21. 10. 2000 00.00
Vrednosti delnic na Wall Streetu so v petek znova porasle, k čemur je najbolj prispeval tehnološki sektor, potem ko so se vlagatelji otresli strahu pred negativnimi učinki na gospodarstvo, zaradi česar se je borzni indeks Dow Jones sredi tedna prvič po 10 mesecih spustil pod mejo 10.000 točk.
Skromnejše trgovanje na LB
21. 10. 2000 00.00
Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v minulem tednu skromnejše kot v tednu poprej. Posredniki so sklenili 6420 poslov, skupna vrednost sklenjenih poslov pa je dosegla nekaj manj kot tri milijarde tolarjev.
Slabi poslovni rezultati Ericssona
20. 10. 2000 00.00
Največji proizvajalec omrežij mobilne telefonije na svetu Ericsson je zaradi izgub pri prodaji mobilnih telefonov spremenil svoje prvotno napoved za letošnjo prodajo in dobiček, po kateri bi prodaja morala doseči več kot 25-odstotno povečanje , dobiček pa deset odstotkov vrednosti prodaje. Popravljena napoved predvideva največ 25-odstotno povečanje prodaje, dobiček iz poslovanja pa naj bi znašal le šest do sedem odstotkov prodaje.
Plinarna Maribor proslavila 130-letnico
20. 10. 2000 00.00
Plinarna Maribor, ki ima 130 kilometrov plinovodnega omrežja in 17 merno redukcijskih postaj, oskrbuje s plinom več kot 24.000 porabnikov, poleg tega pa oskrbuje še preko 100.000 potrošnikov z utekočinjenim naftnim plinom v jeklenkah ter okoli 3.000 porabnikov s plinom iz rezervoarjev, je na današnji slovesnosti ob 130-letnici Plinarne Maribor dejal njen direktor Boris Grapulin. Na slovesnosti, na kateri so se zbrali številni poslovni partnerji, sta Plinarni Maribor za uspešno poslovanje čestitala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar in mariborski župan Boris Sovič, ki je med drugim opozoril tudi na pomemben prispevek mariborske plinarne k zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestu. Ob visokem jubileju plinarne je Sovič direktorju Borisu Grapulinu izročil pečat mestne občine Maribor.
Skupščina delničarjev Kmečke družbe
19. 10. 2000 00.00
Delničarji Kmečke družbe za upravljanje so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega nekaj nad 50 odstotkov kapitala, med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi nove družbe, Skupine Kmečka družba. Novo družbo bo Kmečka družba ustanovila tako, da bo sedanja družba za upravljanje zmanjšala svoj osnovni kapital za 40 milijonov tolarjev, kar obenem predstavlja ustanovni kapital nove družbe.
Zlati olimpijci na poštnih znamkah
16. 10. 2000 00.00
Pošta Slovenije je ob prvih zlatih olimpijskih medaljah za samostojno Slovenijo izdala posebne priložnostne znamke z motivi dobitnikov zlatih medalj na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju, in sicer veslačev Iztoka Čopa in Luke špika ter strelca Rajmonda Debevca. Znamke je natisnila tiskarna Delo, oblikoval jih je Dušan Brajič, njihova nazivna vrednost pa je 21 tolarjev. Kot je znano, sta veslača Iztok Čop in Luka Špik v disciplini dvojni dvojec osvojila prvo zlato olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. Iztok Čop že ima bronasto olimpijsko medaljo, ki jo je osvojil z Denisom Žvegljem v dvojcu brez krmarja leta 1992 v Barceloni. Rajmond Debevec je drugi letošnji zlati olimpijec, ki mu je po manj uspešnih nastopih na prejšnjih štirih olimpijskih igrah končno uspelo osvojiti zlato v tekmovanju v trojnem položaju z malokalibrsko puško. Dosežek je pomenil tudi novi olimpijski rekord v tej strelski disciplini.
Pogodba med Michelinom in ameriško mornarico
14. 10. 2000 00.00
Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je sklenil 70 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo z ameriško mornarico, po kateri bo naslednjih pet let proizvajal letalske pnevmatike za vojaško letalstvo ameriške mornarice.
EU privolila v združitev AOL-a in Time Warnerja
13. 10. 2000 00.00
America OnLine (AOL) in Time Warner že nekaj časa napovedujeta združitev, skupno podjetje pa naj bi imelo kapitalsko vrednost kar 245 milijard dolarjev. Nekateri finančni analitiki napovedujejo, da bi ta številka kmalu zrasla na 350 milijard oz. celo 500 milijard. Ob takih številkah so se zamislile najprej ameriške oblasti, kasneje pa še institucije Evropske unije, saj bi tako močno podjetje predstavljalo resno grožnjo konkurenčnemu trgu. Te dni pa se je situacija vsaj na evropskem trgu razjasnila. Evropske oblasti so v združitev načelno privolile, vendar z nekaterimi omejitvami. AOL je močno povezan z nemškim glasbenim in založniškim velikanom Bartelsmannom. Če bi ta povezava ostala, bi nastopila velika možnost monopola na tem trgu, zato bo moral AOL to sodelovanje prekiniti. Time Warner oz. njegova enota Warner Music pa se vedno bolj povezuje z britansko glasbeno založbo EMI. Za uspešno združitev Time Warnerja in AOL-a bo moral Time Warner prekiniti s temi povezovalnimi težnjami. Podobne omejitve pričakujejo v ZDA. Time Warner naj bi imel kar 25 odstotni delež v AT&
Vlada je ravnala odgovorno
13. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade se je danes odločil, da bo v Državni zbor poslal predlog za razrešitev finančnega ministra Zvonka Ivanušiča. Državna sekretarka Romana Logar pa je sprejela dokument, s katerim ji minister za finance odvzema del pooblastil. Na očitke državne sekretarke se je oglasil še razrešeni direktor Davčne uprave (DURS) Stojan Grilj.
Bajuk in Podobnik podpisala pogodbo o brezplačnem internetu
13. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik sta danes podpisala petletno pogodbo, katere vrednost znaša 390 milijonov tolarjev letno, o pogojih zagotavljanja zmogljivosti telekomunikacijskega omrežja za dostop vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanov do ponudnikov internetnih storitev. S tem se je začel uresničevati projekt o brezplačnem internetu za omenjene ustanove.
V Štanjelu bodo uredili komunalno infrastrukturo
12. 10. 2000 00.00
Minister za okolje in prostor Andrej Umek in župan občine Komen Uroš Slamič sta danes v Štanjelu podpisala dogovor med ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Občino Komen o skupnih ukrepih za ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela. MOP bo v višini do 50 odstotkov sofinanciralo izdelavo projektne dokumentacije in investicije v ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela, katerih skupna ocenjena vrednost znaša okoli 300 milijonov tolarjev, so sporočili z MOP. Poleg tega bo MOP pomagalo pri pridobitvi dodatnih finančnih sredstev v te namene, tako iz evropskih skladov kot tudi iz drugih ministrstev, Občina Komen pa bo v enem letu od sklenitve dogovora pridobila vsa potrebna soglasja in upravna dovoljenja za začetek izgradnje komunalne infrastrukture. Vsa potrebna gradbena dela naj bi se zaključila konec leta 2002, so še sporočili z MOP. Štanjel predstavlja enega najpomembnejših turističnih krajev na Primorskem, ki ga obiskujejo domači in tuji turisti. Spada med najbolj ogrožene in hkrati najkvalitetnejše objekte kulturne dediščine Slovenije, manjkajoča komunalna infrastruktura na območju Štanjela pa še posebej zavira nadaljnji razvoj tega kraja.
Delnice na rekordno nizki ravni
11. 10. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so danes nadaljevali padanje. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je padel na najnižjo vrednost v tem letu - znižal se je za dva odstotka na 15.513,57 točke.
Večja vrednost dinarja tudi v Črni gori
11. 10. 2000 00.00
Denarni svet Črne gore je včeraj določil novo vrednost nemške marke kot vzporedne valute v tej jugoslovanski republiki. Menjalno razmerje je sedaj 1:33.