vrednostnih
Tečaji delnic na tokijski borzi znova na dnu
22. 12. 1997 13.44
Na tokijski borzi vrednostnih papirjev je indeks Nikkei med današnjim trgovanjem dosegel najnižjo letošnjo vrednost. Potem ko je v petek zdrsnil za 846,75 točke, je med ponedeljkovim trgovanjem izgubil še 515,49 točke oz. 3,4 odstotka in se zaustavil pri vrednosti 14.799,40 točke. Kot so poročali iz Tokia, so padli predvsem tečaji bančnih delnic.
Padec delnic na Daljnem vzhodu vplival tudi na evropske borze
19. 12. 1997 14.53
Najnovejši padci tečajev delnic na azijskih finančnih trgih so danes vplivali tudi na precejšnje pocenitve delnic na evropskih borzah. Tečaji 225 vodilnih delnic na tokijski borzi so se v povprečju znižali za 5,24 odstotka. Trgovci padanje tečajev pojasnjujejo z bojaznimi, da utegne finančna kriza na Japonskem povzročiti propade še več podjetij. Danes se za več kot pet odstotkov pocenile tudi delnice v Južni Koreji, kjer so včeraj potekale predsedniške volitve. V Evropi je nemški indeks delnic DAX kmalu po današnjem začetku trgovanja padel za več kot dva odstotka, indeks ATX na Dunaju pa se je znižal za 0,2 odstotka. Tudi borze v Parizu in Londonu so zabeležile podobne padce tečajev vrednostnih papirjev.
Število borzno posredniških hiš v Sloveniji upada
17. 12. 1997 09.10
Agencija za trg vrednostnih papirjev letos ni izdala nobenega dovoljenja za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji. Dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji ima zdaj 43 borzno posredniških hiš, kar je tri manj kot na začetku leta. Po oceni agencije naj bi se število borzno posredniških hiš v prihodnje še zmanjšalo, med drugim tudi zaradi združevanja bank v bančne skupine, je na novinarski konferenci o letošnjem delu agencije za trg vrednostnih papirjev povedal direktor agencije Igor Kušar.
Sklenitev sporazuma o svetovni liberalizaciji finančnih storitev
13. 12. 1997 11.24
132 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je sklenilo "zgodovinski" sporazum o svetovni liberalizaciji finančnih storitev, je sporočil generalni direktor WTO Renato Ruggiero. Na podlagi sporazuma bo marca 1999 na 95 odstotkih svetovnega trga začela veljati liberalizacija mednarodne dejavnosti bank, zavarovalnic in borznoposredniških družb. Sklenitev sporazuma so takoj pozdravile vse pomembnejše države in podjetja. Kljub dejstvu, da prav ZDA do zadnjega trenutka niso skrivale dvoma v sklenitev sporazuma, je ameriški predsednik Bill Clinton nemudoma po koncu pogajanj pozdravil uspešno dogovarjanje pogajalcev in dejal, da sporazum "spričo trenutne finančne nestabilnosti vliva upanje, saj so z njim številne države naredile korak naprej." Tudi evropski komisar Leon Brittan je z ozirom na azijske finančne pretrese dejal, da lahko sporazum preko industrijskega sektorja, ki naj bi bil "katalizator gospodarske rasti" postane "vir zaupanja".
Konferenca o evropski tranziciji in evropski integraciji
02. 12. 1997 09.11
Konec tedna, 5. in 6. decembra, bo v Budimpešti potekala osma letna konferenca CEEPN - mednarodne medvladne organizacije iz Ljubljane, ki se ukvarja s problemi ekonomske tranzicije. Naslov letošnje konference je ekonomska tranzicija in evropske integracije. Konference se bodo udeležili predstavniki iz 24 držav, gostitelj pa bo madžarska družba za državno lastnino in privatizacijo. Konferenca bo potekala ob podpori Svetovne banke in programov Evropske komisije Phare ter Tacis.
Za 130 milijard tolarjev privatizacijskega primanjkljaja
28. 11. 1997 00.00
Privatizacijski primanjkljaj se giblje med 130 in 140 milijardami tolarjev, so ocenili na včerajšnjem neformalnem sestanku kandidatov za medresorsko komisijo, ki naj bi spremljala prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam. Sestanka so se udeležili predstavniki ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavnosti, pooblaščenih investicijskih družb, Slovenske razvojne družbe, Agencije za privatizacijo in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vodil ga je državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer, ki je povedal, da naj bi se primanjkljaj deloma pokril iz prodaje delnic podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, deloma pa iz privatizacije državnega premoženja, na katero priprave v vladi že potekajo.
Hudi padci tečajev na azijskih borzah
25. 11. 1997 00.00
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi v <b>Tokiju</b> so po razglasitvi stečaja četrte največje japonske borznoposredniške hiše Yamaichi Securities danes množično padali, še naprej pa so se cenile tudi delnice v <b>Seulu</b>. Hude padce tečajev so zabeležile tudi borze v <b>Hongkongu</b> in jugovzhodni Aziji, a so bili padci manj dramatični kot v Seulu ali Tokiju.
Dogajanja na svetovnih in Ljubljanski borzi
24. 11. 1997 15.31
Konec preteklega meseca je prinesel zlom tečajev delnic na svetovnih borzah. Gospodarske in denarne težave azijskih tigrov ter politična nestabilnost v Hong kongu, so povzročile občutnejši padec indeksa Hang Seng, čemur je sledil padec na vseh pomembnejših svetovnih borzah. <br< Zadnji dve leti so borzni indeksi nenehno naraščali, kar še posebej velja za ameriški kapitalski trg, kamor se je preko vzajemnih skladov stekala ogromna količina novega denarja. Ta novi denar je preko vseh razumnih meja napihnil cene delnic še na vseh ostalih pomembnejših trgih. Vedno več je bilo analitikov, ki so opozarjali, da se bo nenehna rast enkrat končala, kar se je tudi zgodilo.
Prihaja do zamenjav med Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev in Blagovno borzo
19. 11. 1997 14.39
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev ob aktualnih dogodkih na Blagovni borzi Ljubljana, ki ji grozi stečaj, opozarja, da sta omenjeni borzi povsem ločeni instituciji in neodvisni delniški družbi, ki imata ločeno lastniško strukturo in nadzorni svet. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev opozarja, da je vsakršna zamenjava ali celo poistovetenje obeh borz napačno in zato nesprejemljivo.
Padci borznih tečajev v Tokiu in Hong Kongu
12. 11. 1997 00.00
Borze v Tokiju in Hongkongu so v današnjem trgovanju ponovno zabeležile močne padce tečajev vrednostnih papirjev. Na tokijski borzi se je vrednost indeksa Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 vodilnih delnic, znižala za 433,06 točke. Indeks Hang-Seng pa je v Hongkongu izgubil 3,96 odstotka in je bila njegova vrednost ob koncu trgovanja 9607.91 točke. S tem se je hongkonški borzni barometer že tretjič po 1. juliju, ko je britanska kolonija prešla pod Kitajsko, znižal pod mejo 10.000 točk. Z nasprotne strani zemeljske oble, z borze na Wall Streetu, pa poročajo o rahlem porastu tečajev delnic. Indeks Dow Jones je včeraj porasel za 6,14 točke na 7558,73 točke.