vrednot
Beckmannov avtoportert za 22,6 milijona dolarjev
11. 05. 2001 00.00
Sliko Maxa Beckmanna z naslovom Avtoportret s trobento so pri dražbeni hiši Sotheby's v New Yorku prodali za 22,6 milijona ameriških dolarjev. Gre za najvišjo ceno vseh časov, ki jo je dosegla neka slika nemškega slikarja, je sporočila omenjena avkcijska hiša. Sliko je kupil newyorški galerist Richard Feigen, ki bo Beckmannovo sliko postavil na ogled v Novi galeriji na Manhattnu. Pri Sotheby's so vrednot slike prvotno ocenili na 7 do 10 milijonov dolarjev. Med drugo svetovno vojno je moral nemški slikar in grafik pred nacisti zbežati na Nizozemsko.
Praznično ob prazniku dela
01. 05. 2001 00.00
Po vsej Sloveniji so se vrstile številne prireditve v počastitev 1. maja, praznika dela. Na tradicionalni prireditvi na Rožniku je zbrane nagovorila ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je dejala, da naj se "vsaka družba ocenjuje po tem, kako spoštuje človekove pravice, pa naj gre za najmlajše ali najstarejše. Posebno mesto imajo tukaj delavske pravice. Mesto Ljubljana bo, seveda z zagotavljanjem novih delovnih mest, omogočilo, da bo dialog med lastniki in delavci korektnejši in kvalitetnejši."
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00
Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.
V Trstu proslavili 60-letnico OF
30. 04. 2001 00.00
Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sinoči v Kulturnem domu v Trstu pripravila proslavo ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkestri in pevski zbori, ki delujejo v okviru ZSKD, in mladi recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Omejitev pravice do javnega zbiranja?
14. 04. 2001 00.00
V prvo parlamentarno branje je vlada vložila predlog zakona o javnih zbiranjih, s katerim skuša urediti način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Zakon vsekakor že v drugem členu podrobno opredeljuje to pravico, vendarle pa prinaša tudi nekatere omejitve ter kar visoke kazni za morebitne kršitelje. Tako bo po novem, če bo zakon prestal obravnavo v DZ, prepovedano organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, če bi shod oziroma prireditev lahko ovirala varovanje teh objektov.
Putin nasprotuje podržavljanju NTV
09. 04. 2001 00.00
Protesti zaradi prevzema ruske televizijske postaje NTV so se iz Moskve preselili v Sankt Petersburg. Na osrednjem trgu se je zbralo okoli 4.000 ljudi, ki so predsedniku Putinu očitali, da si skuša podrediti neodvisne ruske medije. Predsednik Putin je vrhovno sodišče pozval, naj se izjasni o pravni podlagi za prevzem NTV, ki ga je prejšnji teden izvedel državni energetski gigant Gazprom.
Protesti v Turčiji
08. 04. 2001 00.00
Turčija je zaradi hude gospodarske in finančne krize zaprosila za finančno pomoč skupino industrijsko najbolj razvitih držav G-7. Po pisanju turškega časnika Sabah je turški premier Bulent Ecevit v pismu, ki ga je naslovil na skupino G-7, navedel, da država za izhod iz gospodarske krize potrebuje 12 milijard dolarjev. Turčija naj bi od skupine G-7 dobila šest milijard dolarjev, 6,25 milijarde dolarjev pa naj bi dobila od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Vendar je podpredsednik Svetovne banke za Evropo in Osrednjo Azijo Johannes Linn izjavil, da ni zelo verjetno, da bi Turčiji dali več kot 5 milijard dolarjev.
Priprave na majski kongres
03. 04. 2001 00.00
Socialdemokrati so pred majskim kongresom, ki bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot 19. maja v Celju, predstavili nekatere kongresne dokumente. V resoluciji so stranko opredelili kot stranko načelne politične sredine z dolgoročnim zavezništvom z Novo Slovenijo. Za SLS+SKD pa ugotavljajo, da je pristala na tranzicijski levici. Na kongresu bo približno 430 delegatov sprejelo novi statut stranke, hkrati pa izvolilo predsednika ter člane izvršilnega in nadzornega odbora SDS. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS Janez Janša, celjski kongres ne bo spreminjal sedanjega političnega programa stranke, ki je bil sprejet pred dvema letoma na kongresu v Portorožu. Po njegovih besedah je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko "načelne sredine" umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskoletnih spremembah v slovenskem političnem prostoru.
Za skupno vzpodbujanje turizma
09. 03. 2001 00.00
Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) in Turistična zveza Slovenije (TZS) sta podpisala Dogovor o sodelovanju pri pospeševanju turizma in podjetništva v Sloveniji. Osnovni namen dogovora, ki sta ga podpisala direktorica PCMG Zdenka Kovač in predsednik TZS Marjan Rožič, je okrepiti sodelovanje med PCMG in TZS ter s tem združiti prizadevanja vladnih in nevladnih ustanov pri doseganju skupnih ciljev na področju turizma in podjetništva.
Shopping & Fucking v Cankarjevem domu
16. 02. 2001 00.00
V Cankarjevem domu v Ljubljani je gostovalo berlinsko gledališče Schaubühne am Lehniner Platz s predstavo mladega britanskega dramatika Marka Ravenhilla Shoping & Fucking, v režiji Thomasa Ostermeierja.
Slovenija prevzela sopredsedovanje
12. 02. 2001 00.00
Zjutraj je zunanji minister Rupel sprejel predsedujočega prvemu delovnemu omrežju pakta stabilnosti, omrežju za demokratizacijo in človekove pravice Panagliotisa Roumeliotisa, ki je dejal, da Evropska unija ceni napore Slovenije na področju uveljavljanja demokratičnih vrednot in zagotavljanja človekovih pravic. Prepričan je še, da bo Slovenija tudi zaradi tega med prvimi postala nova članica Evropske unije.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Komisiji sprejeli delegacije iz FJK
30. 01. 2001 00.00
Komisiji za ustavne in šolske zadeve italijanskega senata sta danes poslušali mnenja šestih delegacij iz Furlanije-Julijske krajine v zvezi s predlogom zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Zaslišanja so se začela z zamudo, ker je senator Giulio Camber (Lista za Trst - Naprej Italija) protestiral zaradi dejstva, da gre za neformalne avdience, o katerih se ne vodi zapisnik, in zahteval sklic formalnih avdienc. Poročevalec zakona, senator Felice Besostri, je zato v posebni izjavi obtožil Camberja obstrukcije senatnega postopka.
Pol stoletja Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev
28. 12. 2000 00.00
Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev je v letu 2000 dopolnilo pol stoletja. Filmski navdušenci so ga ustanovili na kongresu 7. maja leta 1950. Prvi predsednik društva je bil France Štiglic, podpredsednik Ivan Marinček, sekretar Jože Gale, blagajnik Milka Badjura, člani France Brenk, Bojan Adamič, Boris Kobe, Rudi Omota in Vladimir Skrbinšek. Društvo je v minulih petdesetih letih razvil ali bil pobudnik za ustanovitev podjetja Viba film, Slovenski filmski muzej in knjižnico, za Kinoteko v Ljubljani kot stalno kulturno ustanovo. Iz vrst filmskih ustvarjalcev je prišla tudi pobuda za ustanovitev Filmskega arhiva RS, ob jubileju poudarja društveni predsednik Marcel Buh.
Papežev poziv k dialogu
28. 12. 2000 00.00
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je ob svetovnemu dnevu miru, 1. januarju, predstavil poslanico papeža Janeza Pavla II. z naslovom Dialog med kulturami - za civilizacijo ljubezni in miru. Prav sožitje med različnimi narodi in hkrati ohranjanje lastne kulture je po mnenju papeža, ena od najpomembnejših nalog človeštva v novem tisočletju. Preteklo stoletje papež označuje kot obdobje konfliktov, ki se bodo po njegovem mnenju v prihodnosti le še poglobili. Glavno rešitev vidi v dialogu med kulturami - na eni strani ohranjanje vrednot in ljubezni do domovine, na drugi pa odprtost in spoštovanje do drugih kultur. Po besedah ljubljanskega nadškofa je za slovenski narod, ki se pripravlja na vstop v Evropsko unijo, prav ohranjanje lastne kulture zelo pomembno.
Lastna država je odgovornost
24. 12. 2000 00.00
Po slavnostni seji državnega zbora je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma osrednja državna počastitev 26. decembra, dneva samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sicer povzel zgodovinsko pot Slovencev do samostojnosti in neodvisnosti, je poudaril, da lastna država ni samoumevna, je pa velika odgovornost. "To, kar smo uspeli dobiti pred desetimi leti, ni nekaj, kar bi nam v zgodovinskem in svetovnem kontekstu povsem samoumevno pripadalo. Zelo dolgo smo čakali na to. Zato bi bilo prav, da svojo državo cenimo in spoštujemo. Da jo napravimo čimboljšo in prijazno, čim bolj odprto in dosegljivo vsem državljanom."
Devetletnica sprejema ustave
23. 12. 2000 00.00
Na današnji dan je Skupščina Republike Slovenije pred devetimi leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti. Za dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, saj sprejem ustave za Slovenijo pomeni tudi prehod v svobodno in demokratično družbo. S sprejetjem ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Metzinger v Narodni galeriji
21. 12. 2000 00.00
Narodna galerija je pripravila obsežno razstavo Valentin Metzinger - življenje in delo baročnega slikarja. Slovesno jo bodo odprli danes ob 19. uri, odprta pa bo do aprila 2001. Avtorica razstave je dr. Anica Cevc. Za razstavo je bilo konserviranega in restavriranega 334 kvadratnih metrov platna. To obsežno delo bo predstavljeno v starem krilu Narodne galerije. Razstava ima torej dva temeljna namena: rešiti pred nadaljnjim propadanjem vrsto umetnin prve kategorije in umestiti Metzingerja v pregled razvoja umetnosti Slovenije in v okvir srednjeevropskega baročnega slikarstva. Poleg likovnih vrednot Metzingerjevega slikarstva želita razstava in katalog osvetliti razmerja med naročniki in umetnikom, mesto oljne slike v sklopu celostne baročne umetnine in podobno.
Čestitke Bushu
14. 12. 2000 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je danes čestital novoizvoljenemu predsedniku ZDA Georgeu W. Bushu in mu ob prevzemu odgovorne politične naloge zaželel vse najboljše. V pismu je omenil tesne odnose med državama, ob tem pa izrazil željo, da bi jih v prihodnje še nadgradili.
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka
18. 11. 2000 00.00
Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.
Kučan ponovno pisal Mancinu
18. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je predsedniku italijanskega senata Nicoli Mancinu pred dnevi ponovno poslal pismo v zvezi s sprejemom zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki je v proceduri v senatu. V pismu med drugim izraža prepričanje, da bi bila velika škoda, če po izjemnih prizadevanjih demokratičnih sil v Italiji, in še posebej Mancina osebno, senat zaradi zapletene in dolgotrajne procedure ne bi utegnil sprejeti zakona pred pričetkom razprave o državnem proračunu.
Peterle bo prejel Evropski prstan
16. 11. 2000 00.00
Nekdanji avstrijski zunanji minister Alois Mock bo slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu v soboto, 18. novembra, v Mariboru vročil posebno priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Obrazložitev priznanja bo podal nekdanji štajerski deželni glavar Josef Krainer, slovesnosti pa se bo med drugimi udeležil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
Svetovni dan standardizacije
13. 10. 2000 00.00
Standardizacijske organizacije po vsem svetu 14. oktobra počastijo svetovni dan standardizacije. Mednarodne standardizacijske organizacije ISO, IEC in ITU kot pobudnice praznovanja ta dan vsako leto posvetijo posebni temi - letos so dale poseben poudarek standardizaciji kot gradniku miru in blaginje. Ni dvoma, da so standardi s svojimi velikimi ekonomskimi učinki ter mednarodnim pristopom pomembna podpora pri prizadevanjih za uveljavljanje dveh velikih vrednot človeštva - to sta mir in blaginja.
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Kučan za Srbijo po evropskih merilih
08. 10. 2000 00.00
Ko bo Srbija izpolnila evropske kriterije, ne bo nobene ovire, da Slovenija ne bo z vsem svojim znanjem in izkušnjami pomagala Srbiji odpirati vrata v evropske ustanove, v Svet Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, v Združene narode in kasneje tudi v Evropsko unijo, če bo srbski narod tako želel, je za radio Zeleni val danes dejal predsednik republike Milan Kučan.
Danes Svetovni dan učiteljev
05. 10. 2000 00.00
Leta 1994 je UNESCO razglasil 5. oktober kot Svetovni dan učiteljev, da bi okrepil zavest o pomembnosti učiteljskega poklica in odgovornost držav do učiteljev. Učitelji in učiteljice, ki danes predstavljajo en odstotek vsega svetovnega prebivalstva in poučujejo eno milijardo otrok, dijakov in študentov, s svojim posredovanjem znanja in lastnim zgledom širijo obzorja.
Jutri Svetovni dan učiteljev
04. 10. 2000 00.00
Leta 1994 je UNESCO razglasil 5. oktober kot Svetovni dan učiteljev, da bi okrepil zavest o pomembnosti učiteljskega poklica in odgovornost držav do učiteljev. Učitelji in učiteljice, ki danes predstavljajo en odstotek vsega svetovnega prebivalstva in poučujejo eno milijardo otrok, dijakov in študentov, s svojim posredovanjem znanja in lastnim zgledom širijo obzorja.
Havel za spremembo sistema vrednot
27. 09. 2000 00.00
Še pomembnejše kot pomoč gospodarstvu držav v razvoju je prestrukturiranje sistema vrednot, na katerih temelji trenutna civilizacija, je včeraj v Pragi na odprtju letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke povedal češki predsednik Vaclav Havel.