vrh evropske unije
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Samo Peterle v Zagreb?
20. 11. 2000 00.00
Vse države članice Evropske unije so že potrdile svoj prihod na vrh EU in držav zahodnega Balkana konec tedna v Zagrebu, je sporočil vodja organizacijskega odbora za zagrebški vrh Neven Madey. Glede slovenske delegacije je Madey povedal, da je doslej napovedan prihod slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, vendar organizacijski odbor pričakuje, da bo do petka svojo udeležbo potrdil še kateri od visokih slovenskih predstavnikov. Sodelovanje Črne gore in ZR Jugoslavije je še vedno pod vprašajem, je opozoril Madey.
Na zagrebškem vrhu le Peterle
16. 11. 2000 00.00
Vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki bo čez dober teden dni, 24. novembra, v Zagrebu, se bo v imenu Slovenije udeležil zunanji minister, je danes sklenila slovenska vlada.
Začetek francosko-nemškega vrha
10. 11. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder je danes prispel na francosko-nemški vrh v Vittel na vzhodu Francije, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejel francoski predsednik Jacques Chirac. Kasneje se jima bo pridružil še premier Lionel Jospin. Srečanje je namenjeno pripravam na decembrski vrh Evropske unije v Nici, na katerem naj bi petnajsterica sklenila institucionalno reformo EU. To je tudi prednostni cilj francoskega predsedovanja povezavi, ki se izteče konec leta.
Solana prispel v Slovenijo
09. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo je včeraj zvečer prispel visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Na delovni večerji na Brdu pri Kranju ga je sprejel predsednik države Milan Kučan, danes pa se bo sestal še s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in predsednikom LDS in najverjetnejšim predsednikom nove vlade Janezom Drnovškom.
Je Slovenija že povabljena?
08. 11. 2000 00.00
Hrvaško zunanje ministrstvo je izrazilo začudenje nad včerajšnjo izjavo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki je na novinarski konferenci dejal, da Slovenija vabila na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana še ni prejela, da pa ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra Vesne Cvjetkovič Kurelec, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom. V uradu tiskovnega predstavništva hrvaškega zunanjega ministrstva so povedali, da so Sloveniji poslali vabilo na vrh, na katerem bo "sodelovala enakopravno z ostalimi državami in ne bo imela nikakršnega posebnega statusa". Svetovalec hrvaškega predsednika za zunanjo politiko Stanko Nick pa je povedal, da sta na vrh povabljena slovenski predsednik Milan Kučan in minister Lojze Peterle.
Slovenija čaka na vabilo
07. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo še čaka na vabilo Francije in Hrvaške na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, politični kolegij vlade pa je sklenil, da se bo Slovenija vrha udeležila na ravni predsednika vlade in zunanjega ministra, tako kot večina ostalih držav. Zunanji minister Lojze Peterle je dejal, da bo končna zasedba slovenske delegacije na vrhu sicer znana po prejetju vabila. Dodal je, da ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Vrh foruma Evropa-Azija
20. 10. 2000 00.00
V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.
Clinton potrdil udeležbo
15. 10. 2000 00.00
Bela hiša je sporočila, da bo
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Vrhunsko srečanje EU
13. 10. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je danes voditelje Evropske unije v Biarritzu pozvala, naj jih tekoča mednarodno-politična vprašanja - razmere na Bližnjem vzhodu in razmere v ZRJ - ne odvrnejo od osrednjega namena vrhunskega zasedanja, to je od dogovarjanja o institucionalnih reformah, s katerimi se petnajsterica pripravlja na širitev.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Začetek zasedanja obrambnih ministrov EU
22. 09. 2000 00.00
V francoskem mestu Chateau d'Ecouen so danes obrambni ministri Evropske unije začeli neformalno zasedanje, na katerem naj bi po pričakovanjih unija storila enega najkonkretnejših korakov v smeri vzpostavljanja skupnih enot za hitro posredovanje v regionalnih krizah. Ministri bodo namreč po načrtih odobrili seznam vojakov in opreme, potrebnih za ustanovitev 60.000 članskih enot, ki naj bi bile v skladu s ciljem, zastavljenim decembra lani na vrhu v Helsinkih, vzpostavljene do leta 2003.
Slovenija o sodelovanju na vrhu EU
25. 07. 2000 18.42
Slovenija je izrazila pripravljenost, da sodeluje na vrhu Evropske unije in držav Zahodnega Balkana, ki bo potekal novembra v Zagrebu, je dejal danes francoski veleposlanik na Hrvaškem Albert Turot po sestanku s hrvaškim premierom Ivico Račanom.
Vrh EU-Japonska v Tokiu
19. 07. 2000 11.16
V Tokiu je danes pred petkovim vrhunskim zasedanjem skupine G-8 v Okinavi potekal vrh Evropske unije in Japonske. Navzoči voditelji so sprejeli deklaracijo o Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), v kateri pozivajo, da bi se že letos začel nov krog večstranskih trgovinskih pogajanj.
Hrvaška deležna spodbudnih besed
18. 07. 2000 08.16
Na obisku na zvezi NATO in na Evropski komisiji se je včeraj mudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je bil ob tej priložnosti v Bruslju znova deležen pohval na račun svoje države.
Francija prevzela vodenje EU
01. 07. 2000 21.14
Polletno predsedovanje Evropski uniji je danes od Portugalske prevzela <A HREF=http://www.presidence-europe.fr/pfue/static/acces5.htm target=_blank> Francija</A>. Kot ena od šestih ustanovnih članic unije je Francija v tej vlogi že enajstič. V vrh prednostnih nalog v drugi polovici leta Pariz postavlja priprave EU na sprejetje novih članic, torej medvladno konferenco o institucionalnih reformah, ki naj bi bila po načrtih petnajsterice končana do konca leta. Francija napoveduje tudi spodbujanje dinamike pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo in konec leta oblikovanje strategije za sklep pogajalskega procesa, obljub o določanju ciljnih datumov pa za zdaj ne daje. Visoko med prednosti je Pariz uvrstil še utrjevanje zunanjepolitične vloge EU in nadaljnje razvijanje skupne varnostne in obrambne politike.
Francija prevzema predsedstvo EU
30. 06. 2000 16.25
Od 1.julija do 31. decembra bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki bo od začetka evropskega povezovanja v tej vlogi že enajstič.
Zaključek vrhunskega zasedanja EU
21. 06. 2000 19.01
Včeraj se je končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje EU, na katerem so v prvi vrsti govorili o reformi skupnih institucij za zagotavljanje delovanja unije po sprejemu novih članic ter o razvijanju skupne varnostne in obrambne politike.
Portugalska za napredek pri reformi EU
15. 06. 2000 16.18
Portugalski zunanji minister Jaime Gama in predsedujoči EU se je danes pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu zavzel, da je potrebno razprave, ki trenutno potekajo na temo reforme EU, uspešno končati, tako da bo načrtovana širitev EU lahko uspešna. Po besedah Gaime naj bi vrh EU na Portugalskem, ki bo 19. in 20. junija, prinesel razločne signale.
Vrh Rusija - EU v Moskvi
29. 05. 2000 20.48
Visoki predstavniki Rusije in Evropske unije so na današnjem vrhunskem srečanju govorili predvsem o gospodarskih vprašanjih in o položaju v Čečeniji, Guterres pa je poudaril, da je ruski predsednik Putin izrazil pripravljenost za politično reševanje problemov, je poročala ruska agencija Interfax. Putin je poudaril, da ima Rusija pripravljeno mirno rešitev za konflikt na Kavkazu.
Kučan in Havel o EU in zvezi NATO
27. 04. 2000 08.13
Predsednika Slovenije in Češke, Milan Kučan in Vaclav Havel, sta na današnjih delovnih pogovorih na Brdu pri Kranju največ pozornosti namenila širitvi Evropske unije in zveze NATO, položaju v obeh državah in razmeram v jugovzhodni Evropi. Pogovarjala sta se tudi o odzivu EU na novo vladno koalicijo v Avstriji.
Trojka EU poziva k pogajanjem
23. 04. 2000 11.15
Delegacija trojke Evropske unije je po včerajšnjem obisku taborišč na severnem Kavkazu in v Čečeniji pozvala k nadaljevanju dialoga z Moskvo.Trojka EU, v kateri sta bila veleposlanika Portugalske in Francije v Moskvi, Jose Luiz Gomez in Hubert Coline de Verdiere, ter predstavnik EU Gilbert Dubois, je poudarila, da od Kremlja pričakujejo veliko dobre volje za politično rešitev vojne v Čečeniji, je danes poročala postaja NTV.
Vrhunsko zasedanje EU in Afrike
03. 04. 2000 19.00
V Kairu se je popoldne začelo prvo vrhunsko zasedanje Evropske unije in afriških držav, na katerem bo več kot 60 voditeljev osrednjo pozornost posvečalo integraciji Afrike v svetovne gospodarske tokove, visoko na dnevnem redu pa so tudi človekove pravice, preprečevanje konfliktov in utrjevanje miru ter demokracije.
Končan vrh EU v Lizboni
24. 03. 2000 20.57
S sprejetjem strateškega načrta za gospodarsko in tehnološko prenovo Evropske unije se je danes v Lizboni končalo vrhunsko zasedanje voditeljev EU. Predsedniki držav in vlad EU so se na dvodnevnem srečanju zavezali, da bodo Evropo v prihodnjih letih privedli do vodilne gospodarske svetovne sile.
Predsedniki članic EU na ''skupinski'' fotografiji
23. 03. 2000 20.41
Predsedniki držav in vlad članic EU so se na vrhu v Lizboni strinjali, da bi petnajsterica dolgoročno lahko dosegala triodstotno letno gospodarsko rast, če bo sprejela ambiciozno gospodarsko in socialno strategijo, je vsebino dopoldanskega dela vrha povzela posebna svetovalka portugalskega premiera Maria Joao Rodrigues. Nemški kancler Gerhard Schröder je ob tem izrazil prepričanje, da se bo unija na vrhu opredelila za triodstotno gospodarsko rast in se temu cilju tudi skušala približati. Tudi Francija je menila, da obstajajo dobre možnosti za sprejem cilja dolgoročne 3-odstotne letne gospodarske rasti, ki ga Francija podpira.
Schüssel v Lizboni upa na otoplitev odnosov z EU
22. 03. 2000 18.43
Na vrhunskem zasedanju voditeljev Evropske unije, ki se bo pričelo jutri v Lizboni, bo imel avstrijski kancler Wolfgang Schüssel prvič po ohladitvi dvostranskih odnosov štirinajstih članic z Dunajem zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPOe) v vladi priložnost nagovoriti kolege. Schüssel je že izrazil upanje, da bo lizbonski vrh prinesel začetek vnovične otoplitve odnosov, vendar pa za zdaj takšnih signalov iz prestolnic članic še ni bilo. Vesti iz držav, kot sta Francija in Belgija, ki sta do Avstrije zavzeli najostrejše stališče, prej kažejo na nasprotno. Po poročanju avstrijskih medijev naj bi francoski predsednik Jacques Chirac in premier Linoel Jospin vztrajala pri nadaljevanju hladnih odnosov tudi na čisto simbolni ravni. Avstrijski mediji so namreč poročali, da vodilna francoska politika s Schüsslom ne želita sodelovati pri tradicionalni ''družinski fotografiji'' voditeljev petnajsterice v Lizboni, podobne vesti pa prihajajo tudi iz Belgije.