vrhovno sodišče

Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.

Po odločitev na sodišče?
16. 11. 2000 00.00
Kandidata za ameriškega predsednika, republikanec George W. Bush in demokrat Al Gore, ostajata nepopustljiva v bitki za Belo hišo, katere izid pa bo, kot se zdi, nazadnje odvisen od odločitve sodišč. Napetost med obema taboroma se približuje vrelišču, medtem pa je Gore danes pri pravosodnih oblasteh vložil novo pritožbo proti republikancem. Gore je sicer včeraj Bushu predlagal srečanje na štiri oči, ki pa ga je slednji gladko zavrnil. Oba kandidata imata namreč različna stališča tako glede načina kot tudi nadaljevanja vnovičnega preštevanja glasov v ameriški zvezni državi Florida, ki je s svojimi 25 elekorskimi glasovi ključna pri odločitvi o tem, katerega kandidata so Američani 7. novembra izvolili za svojega 43. predsednika.

Šuštar ostaja v priporu
15. 11. 2000 00.00
Višje sodišče v Ljubljani je odločilo, da ostane Boris Šuštar, ki je osumljen korupcije in jemanja podkupnine, v priporu. Izvenrazpravni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je sicer v petek ugodil zahtevi okrožnega državnega tožilca Gorazda Fišerja, ki je predlagal odreditev pripora za Šuštarja, tako da je bil zoper njega izdan priporni nalog.

Delitev zemlje belih veleposestnikov
11. 11. 2000 00.00
Vrhovno sodišče v Zimbabveju je prepovedalo delitev zemlje belih veleposestnikov. Policiji je naročilo, naj s posesti belih veleposestnikov prežene tiste, ki so jih nezakonito zasegli. Med njimi je večina temnopoltih privržencev zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja. Mugabe je namreč nameraval do konca leta med črnsko prebivalstvo razdeliti približno pet milijonov hektarjev zemlje.

Oblasti izpustile Floro Brovina
01. 11. 2000 00.00
Jugoslovanske oblasti so v skladu z odlokom predsednika Vojislava Koštunice iz zapora v Požarevcu danes izpustile albansko borko za človekove pravice Floro Brovina. Albansko aktivistko so zaprli 12. decembra lani, potem ko jo je sodišče v Nišu na podlagi obtožb o terorističnih akcijah na Kosovu med lansko operacijo zveze NATO proti ZRJ obsodilo na 12-letno zaporno kazen.

V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.

Volitve na Slonokoščeni obali
22. 10. 2000 00.00
Na Slonokoščeni obali potekajo predsedniške volitve, na katerih bo 5, 4 milijona volilnih upravičencev izbiralo kandidata, ki bo po decembrskem vojaškem udaru prevzel vodenje države.

Stojan Grilj vložil tožbo na vrhovno sodišče
11. 10. 2000 00.00
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je danes potrdilo, da je Stojan Grilj na sodišče vložil tožbo v zvezi s svojo razrešitvijo. Grilj je kot direktor Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) včeraj, 10. oktobra, prejel odločbo o razrešitvi s položaja direktorja DURS. Za razrešitev se je vlada odločila na 19. seji v petek, 6. oktobra, in sicer na podlagi ustnega predloga ministra za finance, navaja odločba, ki jo je že v petek podpisal premier Andrej Bajuk.

20 let zapora za Dinka Šakiča
08. 10. 2000 00.00
Hrvaško vrhovno sodišče je danes potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je nekdanjega poveljnika ustaškega taborišča Jasenovac Dinka Šakiča obsodilo na 20 let zaporne kazni zaradi vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu. Šakičev odvetnik Branko Šerič je povedal, da je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Dinka Šakiča in potrdilo razsodbo županijskega sodišča v Zagrebu.

Germandiu 109 let zapora
06. 10. 2000 00.00
Nekdanjega voditelja baskovske separatistične organizacije ETA, Francisca Mujico Garmendio, je špansko vrhovno sodišče zaradi terorizma danes obsodilo na 109 let zapora, so sporočili sodni viri.

Potrdili kandidatne liste
26. 09. 2000 00.00
V osmih volilnih enotah so že izdali odločbe o potrditvi kandidatnih list za volitve. Po doslej dosegljivih podatkih iz volilnih enot so kandidatne liste potrdili povsod, razen v 4. volilni enoti s sedežem v Ljubljani-Bežigrad, kjer so zavrnili kandidatno listo zunajparlamentarne Stranke demokratske akcije Slovenije.

Microsoftova zmaga na vrhovnem sodišču
26. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je danes sprejelo argumente enega največjih svetovnih proizvajalcev računalniške opreme Microsoft in zavrnilo zaslišanje podjetja v zvezi s protimonopolno tožbo. Vrhovno sodišče je razsodilo, da mora primer najprej preučiti prizivno sodišče, kar pomeni, da se bo sodni postopek lahko vlekel še leta.

Tevž se je pritožil na sodbo vrhovnega sodišča
18. 09. 2000 00.00
Ker je vrhovno sodišče v senatu na prvi stopnji prejšnji teden zavrnilo kot neutemeljeno tožbo prejšnjega predsednika uprave Telekoma Slovenije Petra Tevža, ki jo je prek ljubljanskega odvetnika Stojana Zdolška v upravnem sporu vložil zoper slovensko vlado zaradi razrešitve in imenovanja novega predsednika Telekomove uprave, se je Peter Tevž danes zoper takšno sodbo vrhovnega sodišča pritožil.

Nova usmrtitev v Ameriki
15. 09. 2000 00.00
Kljub mednarodnim pozivom k pomilostitvi, so v ameriški zvezni državi Virginija usmrtili Dereka Barnabeija. 33-letni Barnabei, sicer italijanskega porekla, je bil na smrtno kazen obsojen zaradi posilstva in umora 17- letne študentke leta 1993.

Proti uporabi marihuane v zdravstvu
01. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je v začetku tedna, na prošnjo zvezne vlade, razveljavilo sodbo, po kateri je bila v ameriški zvezni državi Kaliforniji dovoljena uporaba marihuane v zdravstvene namene. Poleg Kalifornije, kjer so leta 1996 na referendumu glasovali za uporabo marihuane v zdravstvene namene, je v Združenih državah Amerike podobno glasovalo še sedem drugih zveznih držav. Vlada pa je prepričana, da je uporaba marihuane v nasprotju z državnimi zakoni in otežuje boj proti mamilom. Z zakonom za legalno uporabo marihuane bi lahko bolniki podobno kot v Nemčiji, kjer zvezno ustavno sodišče dovoli uporabo marihuane v posameznih primerih, lahko zaprosili za mamilo, ki jim v kombinaciji s hašišem lajša bolečine pri virusu HIV, multipli sklerozi, epilepsiji in hepatitisu.

Pinochet bo zaslišan 9. oktobra
21. 08. 2000 00.00
Čilsko sodišče bo nekdanjega diktatorja Augusta Pinocheta, obtoženega kršenja človekovih pravic v času svoje vladavine, zaslišalo 9. oktobra, je danes povedal sodnik Juan Guzman, zadolžen za obtožnico proti Pinochetu.

Ginekolog obsojen zaradi zlorabe pacientk
16. 08. 2000 00.00
Izraelsko vrhovno sodišče je nekega ginekologa obsodilo na 18 let strogega zapora zaradi zlorabe dveh pacientk, ena od njiju je bila v času posilstva še mladoletna, obe pa sta po dejanju zanosili. Doktorja Bogdana Dekla je sodišče v Haifi za posilstvo dveh pacientk in nadlegovanja tretje obsodilo na devet let zaporne kazni, nato pa mu je na pritožbo ministrstva za notranje zadeve vrhovno sodišče kazen podvojilo. V zadnjih nekaj letih so izraelska sodišča poostrila kazni za posilstva, obenem pa čakajo na sprejetje ostrejšega zakona o spolnem nadlegovanju.

Proti Pinochetu vložili še eno tožbo
09. 08. 2000 00.00
Potem ko je čilsko vrhovno sodišče v torek sporočilo, da je sprejelo odločitev o odvzemu poslanske imunitete nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu, so na prizivnem sodišču v Santiagu proti Pinochetu danes vložili še eno tožbo.

Pinochetu odvzeli poslansko imuniteto
08. 08. 2000 00.00
Čilsko vrhovno sodišče je nekdanjemu diktatorju Augustu Pinochetu nepreklicno odvzelo poslansko imuniteto. Odločitev, ki so jo neuradno sprejeli že prejšnji torek, so zaradi velikega vznemirjenja domače javnosti sporočili šele danes.

Odvzem poslanske imunitete Pinochetu?
05. 08. 2000 09.53
Vrhovno sodišče v Čilu je danes potrdilo, da je sprejelo odločitev o morebitnem odvzemu poslanske imunitete nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu, vendar jo bodo sporočili šele prihodnji teden. Čilski mediji so sicer že včeraj poročali, da je vrhovno sodišče potrdilo odločitev prizivnega sodišča, ki je 23. maja Pinochetu odvzelo imuniteto dosmrtnega senatorja.

Bo Pinochetu odvzeta imuniteta?
03. 08. 2000 15.25
Vrhovno sodišče v Čilu bo odločitev o odvzemu imunitete nekdanjemu diktatorju Augustu Pinochetu sporočilo prihodnji torek, je sinoči po krajevnem času v Santiagu de Chile sporočil predsednik sodišča Hernan Alvarez. Čilski mediji pa poročajo, da je bila odločitev o odvzemu imunitete Pinochetu sprejeta že v torek, vendar pa so se iz strahu pred nemiri sodniki dogovorili, da bodo objavo odločitve za zdaj preložili. Alvarez teh poročil ni želel potrditi.

Primer Microsoft le na nižje sodišče?
28. 07. 2000 21.21
Podjetje Microsoft, ki ga je zvezni sodnik Thomas Penfield Jackson obtožil kršenja protimonopolnih zakonov, je zahtevalo, naj primer ne gre neposredno na vrhovno sodišče, temveč naj ga najprej obravnava celoten sistem nižjih sodišč. Odvetniki podjetja menijo, da je primer preveč resen, da bi preskočili običajen postopek, ki zahteva obravnavo primera preko nižjih sodišč. Thomas Penfield Jackson je namreč ugodil želji tožnika in ukazal naj se primer postavi neposredno pred vrhovno sodišče. Microsoftovi odvetniki so tudi izpostavili dejstvo, da je sodnik Jackson med procesom dajal intervjuje, kar izpodbija njegovo kredibilnost. Razrešitev Microsoftove prošnje bo znana po 22. avgustu.

Tevž predal posle
20. 07. 2000 20.43
Iz Telekoma so sporočili, da so opravili primopredajo poslov med nekdanjim direktorjem Petrom Tevžem in novim, bivšim podpredsednikom vlade, Marjanom Podobnikom.

Diktator še vedno z imuniteto
19. 07. 2000 21.33
Čilsko vrhovno sodišče je danes začelo razpravo o odvzemu parlamentarne imunitete nakdanjemu čilskemu diktatorju, 84-letnemu generalu Augustu Pinochetu, ki ga obtožujejo za zločine proti človeštvu in kršenje človekovih pravic v času njegovega režima od 1973 do 1990, so sporočili sodniški viri. Prvi je odvzem Pinochetove parlamentarne imunitete zahteval čilski sodnik Juan Guzman, ki je preučeval 146 tožb. Te so proti nekdanjemu diktatorju vložili državljani od leta 1998 naprej. Do konca Pinochetove diktature leta 1990 je bilo ubitih najmanj 3200 političnih nasprotnikov, več desettisoč ljudi pa je bilo izgnanih. Za približno 1200 osebami se je izgubila vsaka sled.

O Telekomu šele po počitnicah
13. 07. 2000 21.23
Vrhovno sodišče bo o tožbi zoper vlado Republike Slovenije zaradi imenovanje Marjana Podobnika za predsednika uprave Telekoma odločalo šele po sodnih počitnicah, ki se pričnejo v ponedeljek, čez štiri dni. Kot je znano, toži vlado prejšnji predsednik uprave Telekoma, Peter Tevž.

Nekdanji izraelski notranji minister obsojen
12. 07. 2000 15.54
Izraelsko vrhovno sodišče je visokega predstavnika skrajno ortodoksne stranke Šas in nekdanjega notranjega ministra Arieha Derija obsodilo na triletno zaporno kazen zaradi korupcije, poneverb in zlorabe zaupanja. Sodišče je tako zmanjšalo štiriletno zaporno kazen, ki jo je pred letom izreklo nižje sodišče. Proces proti danes 40-letnemu Deriju, ki bo kazen začel prestajati avgusta, se je vlekel kakih deset let. Deri je veljal za enega najbolj nadarjenih izraelskih politikov. Leta 1989 je pri 29 letih postal najmlajši izraelski minister, potem ko je svoji stranki izboril šest parlamentarnih sedežev. Voditelji Šasa so vseskozi trdili, da so proces proti Deriju in obtožbe drugih vodilnih članov stranke del prizadevanj izraelskega političnega vodstva, da bi Šasu preprečilo, da bi pridobil še več oblasti.

Zavrnitev Tevževe zahteve
06. 07. 2000 20.08
Vrhovno sodišče je zahtevo, da imenovanje Marjana Podobnika za predsednika uprave Telekoma zadržijo do končne razsodbe o tem, ali je bil imenovan zakonito ali ne, zavrnilo, saj dokazov, da bo Telekom v nasprotnem primeru utrpel hujšo škodo, ni. O tem, ali je vlada Marjana Podobnika imenovala nezakonito, bo ljubljansko okrožno sodišče, kamor je tožbo zoper Telekom vložil Stojan Zdolšek odločalo šele po sodnih počitnicah. Na vrhovnem sodišču, kjer vlado toži Tevž, pa utegnejo o zadevi razpravljati že naslednji teden.

Athirson oproščen dopinga
06. 07. 2000 15.11
Brazilskega nogometnega branilca Flamenga in člana olimpijske izbrane vrste Athirsona je tamkajšnje vrhovno sodišče za šport oprostilo uporabe nedovoljenih poživil. Brazilec je bil pozitiven na testu 31. maja na tekmi proti Bahiji in je bil najprej suspendiran za 29 dni. Athirson se je na odločitev pritožil, zadnje laboratorijske pa so kot kaže pokazale, da ni bil pod vplivom poživil, saj so strokovnjaki glasovali enotno - 3:0 za oprostitev.

Vermont priznal poroko med homoseksualci
01. 07. 2000 17.36
Vermont je danes postal prva ameriška zvezna država, ki kot veljavno priznava poroko med homoseksualci in lezbijkami. Nasprotnikom spornega zakona v zadnjem trenutku ni uspelo preprečiti njegove potrditve. Kljub temu je več kot 247 državnih matičarjev že sporočilo, da ne nameravajo sklepati tovrstnih zvez. V takšnem primeru jim grozi enoletna zaporna kazen oziroma globa v višini do 1000 dolarjev.

Proti Clintonu vložena tožba
01. 07. 2000 12.15
Odbor za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov pri vrhovnem sodišču Arkansasa je v okrnjeni sestavi vložil tožbo proti ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, ker je lagal pod prisego v času afere Lewinsky. Clinton je s tem dobil novo klofuto, pri čemer mu v primeru poraza grozi izguba dovoljenja za opravljanje pravniškega poklica. To se je doslej zgodilo le še Richardu Nixonu, ki je licenco izgubil v New Yorku, vendar šele potem, ko je že odstopil s predsedniškega položaja zaradi afere Watergate.