vrtcev

Ob dnevu OZN slavnostni govornik premier Drnovšek
24. 10. 1999 10.53
Danes je dan Organizacije združenih narodov, zato je bila na predvečer dneva OZN v Slovenj Gradcu včeraj prireditev z naslovom Želim živeti v miru. Ves dan so pod tem naslovom v mestu, ki ga je generalni sekretar ZN leta 1989 imenoval za glasnika miru, potekale prireditve predvsem za mlade.

Obletnice šolstva na Primorskem
16. 10. 1999 08.53
Ob 580. obletnici ustanovitve prve javne šole v Izoli in 180. obletnici neprekinjenega delovanja osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Kortah so na podružnični šoli Korte in v Izoli včeraj potekale kulturne prireditve, strokovni posveti in svečana akademija ob obeležitvi obletnice, na kateri je bil slavnostni govornik minister za šolstvo in šport Pavel Zgaga, so sporočili z izolske občine.

V 25 vrtcih jutri začno uvajati nov kurikulum
30. 09. 1999 10.55
V 25 vrtcih po Sloveniji se bo z letošnjim oktobrom začelo postopno uvajanje novega kurikuluma za vrtce, ki ga je pripravila področna kurikularna komisija za vrtce, marca letos pa ga je sprejel strokovni svet za splošno izobraževanje. Osnovna značilnost kurikuluma je premik od tradicionalnega poudarka na vsebini na proces predšolske vzgoje z vsemi pogoji in ovirami, ki pomembno vplivajo na razvoj in učenje predšolskega otroka. Novi kurikulum je nadgradnja skoraj 20 let starega Vzgojnega programa za predšolske otroke, obenem pa ohranja tradicijo slovenskih vrtcev. Otrok je aktiven, ustvarjalen in kolikor mogoče samostojen udeleženec procesa ter z raziskovanjem, preizkušanjem in možnostjo izbire med različnimi dejavnostmi pridobiva nova znanja.

Odnosi med državo in Cerkvijo se slabšajo
20. 09. 1999 21.02
Še vedno odmeva izjava nadškofa Rodeta, da Cerkev ne bo sprejela politike, ki bo iz Slovenije naredila ateistični otoček in papežev poziv, naj sodelovanje med Cerkvijo in državo napreduje hitreje kot doslej. V pogajanjih o prvem mednarodnem sporazumu med vlado in Rimskokatoliško cerkvijo pa se ponovno zapleta.

Manj prvošolčkov v Ljubljani
02. 09. 1999 19.18
Število vpisanih prvošolčkov se v Ljubljani zmanjšuje. Tako se je letos v prvi razred osnovnih šol na območju mestne občine Ljubljana vpisalo 392 otrok manj v primerjavi z lani. Sicer se je letos v prvi razred osnovnih šol na območju ljubljanske mestne občine vpisalo skupno 2830 otrok, od tega 145 šestletnikov v prvi razred poskusne devetletke. Kot je pojasnila načelnica oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport Francka Trobec, omenjeni generacijski primanjkljaj še ne pomeni zmanjševanja števila oddelkov na šolah.

Ocenjena škoda v Beogradu
11. 06. 1999 08.49
Predstavniki beograjskih oblasti so sporočili, da je bilo v času zračnih napadov na Beograd v samem mestu uničenih 1134 zgradb. Škoda je bila ocenjena na eno milijardo dolarjev. Med porušenimi zgradbami naj bi bilo 970 civilnih hiš in stanovanj, 59 šol, 48 vrtcev, osem kulturnih spomenikov in pet bolnišnic. Natove bombe so uničile tudi srbsko in jugoslovansko notranje in zunanje ministrstvo.

Tudi letos se obeta bogata rekreativna ponudba
13. 05. 1999 18.14
Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) ter Zavod za šport sta na današnji novinarski konferenci predstavila štiri letošnje projekte, s katerimi bosta ljudem skušala še bolj približati zdravo življenje in omogočiti neposreden stik z naravo in športom.

Sejem Vse za otroka in družino danes odprl vrata
11. 05. 1999 15.56
V Celju je danes odprl vrata 23. sejem Vse za otroka in družino. Petdnevna prireditev je namenjena otrokom, staršem, poslovnežem ter strokovnjakom s področja izobraževanja in vsem drugim, ki jih zanima kaj v zvezi s kakovostnim bivanjem, igro, razvojem in rastjo otrok. V okviru sejma se predstavlja 113 razstavljalcev in 52 zastopnikov. Sejma se udeležuje tudi 47 vrtcev, 15 osnovnih šol in tri srednje šole.

Prireditve ob mestnem prazniku
08. 05. 1999 20.39
V Ljubljani so danes, dan pred mestnim praznikom, pripravili več prireditev. Na Prešernovem trgu se že vse dopoldne vrstijo pevski in plesni nastopi, prav tako pa se nadaljuje tudi tradicionalni pohod po Poti okoli Ljubljane, ki je letos privabil približno 5.000 pohodnikov. Nekateri med njimi so se že pridružili meščankam in meščanom na Prešernovem trgu, kjer je opoldne zbrane pozdravila tudi ljubljanska županja Viktorja Potočnik.

Vedno več bogatih madžarskih otrok se igra v luksuznih vrtcih
08. 10. 1998 08.33
Na Madžarskem vedno več otrok bogatejših staršev obiskuje luksuzne vrtce. Pri tem morata očka in mamica seveda seči globoko v žep. Mesečno to neredko nanese do 60.000 forintov (okoli 42.000 tolarjev). Vendar zato njihove otroke vzgajajo v majhnih skupinah, učijo pa se tudi jahanja in plavanja. Medtem ko se je število zasebnih vrtcev v preteklih treh letih povečalo s 70 na 121, je bilo javnih vrtcev vse manj. Glavni vzrok je bil denar. Vrtci za ''navadne ljudi'', ki so še ostali, so prepolni, saj so morali sprejeti 373.000 otrok, medtem ko imajo prostora za 370.000 malčkov.

V Sloveniji deluje dvanajst zasebnih vrtcev
18. 08. 1998 12.42
V Sloveniji ob javnih vrtcih deluje tudi 12 zasebnih vrtcev. Med njimi program po posebnih pedagoških načelih izvajata le dva vrtca v Ljubljani, ki temeljita na Waldorfski pedagogiki Rudolfa Steinerja. Ostalih deset zasebnih vrtcev pa ob javno veljavnem programu vključuje nekatere dodatne vsebine oziroma ima posebne poudarke na določenih področjih, so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport.

Belgijski vrtci prepovedali PVC
09. 01. 1998 08.42
Belgijski državni vrtci ne bodo več kupovali igrač, izdelanih iz PVC-ja, zaradi strahu, da material vsebuje kancerogene snovi. Tako sta se na podlagi poročila okoljevarstvene organizacje Greenpeace družno odločili flamska organizacija, ki združuje 70.000 vrtcev, in valonska, ki upravlja 30.000 vzgojno varstvenih ustanov. Ministrstvo za zdravstvo je odločitev podprlo, trgovine pa pozvalo, naj samoiniciativno prenehajo prodajati igrače, ki vsebujejo nevarne snovi.

Minister Gaber o potrebah in razvoju slovenskega šolstva
29. 11. 1997 13.31
Ni mogoče privoliti v to, da bi imeli na koncu manj sredstev, kot smo jih imeli letos, je ob dejstvu, da naj bi šolstvo za prihodnje leto iz proračuna dobilo približno 8 odstotkov k letošnjim sredstvom, kar je manj kot pospravi inflacija, v pogovoru za sobotno prilogo Dela dejal minister za šolstvo in šport <b>Slavko Gaber</b>. To bi po njegovih besedah pomenilo občutno manj možnosti za razvijanje osnovnega šolstva in vrtcev. Še bolj pa ga skrbi, kaj bo, če prihodnje leto ne bo mogoče vpisati 2000 več študentov kot letos. Če se to zgodi, se bo normalen razvoj na tem področju ustavil, Nujno je, da Slovenija za izobraževanje nameni 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudaril. Tiste, ki šele prihajajo, je treba oborožiti z znanjem, če hočejo dobiti ustrezno delo in prispevati denar za skupni razvoj in tudi za pokojnine. Minister Gaber je izrazil bojazen, da se koalicija tega ne zaveda dovolj. In če bo tako tudi v prihodnje, je, kot je dejal, bolje, da se odpovemo retoriki o enakopravnem mestu v Evropi.