vrtcev
Vedno več bogatih madžarskih otrok se igra v luksuznih vrtcih
08. 10. 1998 08.33
Na Madžarskem vedno več otrok bogatejših staršev obiskuje luksuzne vrtce. Pri tem morata očka in mamica seveda seči globoko v žep. Mesečno to neredko nanese do 60.000 forintov (okoli 42.000 tolarjev). Vendar zato njihove otroke vzgajajo v majhnih skupinah, učijo pa se tudi jahanja in plavanja. Medtem ko se je število zasebnih vrtcev v preteklih treh letih povečalo s 70 na 121, je bilo javnih vrtcev vse manj. Glavni vzrok je bil denar. Vrtci za ''navadne ljudi'', ki so še ostali, so prepolni, saj so morali sprejeti 373.000 otrok, medtem ko imajo prostora za 370.000 malčkov.
V Sloveniji deluje dvanajst zasebnih vrtcev
18. 08. 1998 12.42
V Sloveniji ob javnih vrtcih deluje tudi 12 zasebnih vrtcev. Med njimi program po posebnih pedagoških načelih izvajata le dva vrtca v Ljubljani, ki temeljita na Waldorfski pedagogiki Rudolfa Steinerja. Ostalih deset zasebnih vrtcev pa ob javno veljavnem programu vključuje nekatere dodatne vsebine oziroma ima posebne poudarke na določenih področjih, so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport.
Belgijski vrtci prepovedali PVC
09. 01. 1998 08.42
Belgijski državni vrtci ne bodo več kupovali igrač, izdelanih iz PVC-ja, zaradi strahu, da material vsebuje kancerogene snovi. Tako sta se na podlagi poročila okoljevarstvene organizacje Greenpeace družno odločili flamska organizacija, ki združuje 70.000 vrtcev, in valonska, ki upravlja 30.000 vzgojno varstvenih ustanov. Ministrstvo za zdravstvo je odločitev podprlo, trgovine pa pozvalo, naj samoiniciativno prenehajo prodajati igrače, ki vsebujejo nevarne snovi.
Minister Gaber o potrebah in razvoju slovenskega šolstva
29. 11. 1997 13.31
Ni mogoče privoliti v to, da bi imeli na koncu manj sredstev, kot smo jih imeli letos, je ob dejstvu, da naj bi šolstvo za prihodnje leto iz proračuna dobilo približno 8 odstotkov k letošnjim sredstvom, kar je manj kot pospravi inflacija, v pogovoru za sobotno prilogo Dela dejal minister za šolstvo in šport <b>Slavko Gaber</b>. To bi po njegovih besedah pomenilo občutno manj možnosti za razvijanje osnovnega šolstva in vrtcev. Še bolj pa ga skrbi, kaj bo, če prihodnje leto ne bo mogoče vpisati 2000 več študentov kot letos. Če se to zgodi, se bo normalen razvoj na tem področju ustavil, Nujno je, da Slovenija za izobraževanje nameni 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudaril. Tiste, ki šele prihajajo, je treba oborožiti z znanjem, če hočejo dobiti ustrezno delo in prispevati denar za skupni razvoj in tudi za pokojnine. Minister Gaber je izrazil bojazen, da se koalicija tega ne zaveda dovolj. In če bo tako tudi v prihodnje, je, kot je dejal, bolje, da se odpovemo retoriki o enakopravnem mestu v Evropi.