vse se da

Švejk ponovno med nami

15. 11. 2000 00.00

Založništvo literature DZS je znova izdalo znameniti roman Jaroslava Haška Dobri vojak Švejk, literarno mojstrovino za vse čase in generacije, "odrešilno zdravilo ali svetilnik," ki nas vodi med čermi vsakdanjega življenja. Dogodivščinam malega človeka, ki se je v vojnih razmerah v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti, smo se Slovenci prvič smejali že leta 1928. Skoraj štiri desetletja je minilo od objave prvega prevoda celotnega dela, 18 let pa od objave drugega prevoda Dobrega vojaka Švejka. Za najnovejšo izdajo v dveh knjigah z izvirnimi ilustracijami Josefa Lade je prevod Jožeta Zupančiča "v ravno pravi meri" posodobil Bogdan Gjud. Švejk je bil vedno priljubljeno branje, ob tem pa je zanimivo in nenavadno, da "ironičnega, bridkega, v trpljenju dozorelega humorja" te literature kritiki dolgo niso cenili. Kaže, da so ga mnogi tudi napak razumeli, tisti, ki so z nič kaj bojevitim, skoraj topoumnim Švejkom enačili Čehe, ali oni, ki so ga dojeli kot lahkovernega nevedneža, preračunljivca in strahopetneža. Doslej pa se je izkazalo, da je Hašek s Švejkom ustvaril "vsečasovno in vseprostorsko podobo malega človeka, ki se je v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti. Kljub navidezni nemoči pasivnega odpora, je naposled zmagovalec on in z njim življenje, ne pa brezčutne večne inštitucije," je v spremni besedi med drugim zapisal urednik Iztok Ilich. Švejkove dogodivščine iz zaledja fronte imajo mnogo biografskih elementov, značaj junaka pa je sestavljanka iz več oseb, prepletena z avtorjevimi izkušnjami. Tako se Hašek ne le neusmiljeno norčuje iz birokracije, zavrača tudi militarizem in vse oblike netenja nestrpnosti in sovraštva. Cinično komentira tudi vlogo cerkve, kadar na obeh vojskujočih se straneh blagoslavlja orožje in moli za pravično zmago "svoje" vojske. Ključen pa je seveda temelj tega pisanja, Haškova človečnost, sočutnost do vseh, množic in posameznikov, ki jih vojna in gorje z njo najbolj prizadeneta.

Ostanov 36. dan gladovne stavke

14. 11. 2000 00.00

Na gladovni protest višjega profesorja Iztoka Ostana s portoroške fakultete za pomorstvo in promet (FPP) se je odzvalo tudi Obalno društvo pedagoških delavcev. Na dekana FPP Stojana Petelina in člane Senata FPP so naslovili pismo, v katerem pozivajo, naj poiščejo ustrezno pravno možnost in v najkrajšem času ugodijo začetnima zahtevama Iztoka Ostana. Obalno društvo pedagoških delavcev je svojo zahtevo utemeljilo s strokovno zavestjo pedagoških delavcev, so zapisali v pismu. Naslovnike pozivajo predvsem v imenu humanih načel, da storijo vse za zaščito človekovega življenja.

Težave pri iskanju trupel

14. 11. 2000 00.00

Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.

Reševalci nadaljujejo z delom

14. 11. 2000 00.00

Reševalci so tudi danes ponoči v predoru pod Kitzsteinhornom pri Kaprunu, v katerem je v soboto zgorel vlak s smučarji, nadaljevali reševanje trupel. Včeraj so iz predora potegnili najmanj 66 trupel. Ta naj bi dopoldne prepeljali na inštitut za sodno medicino v Salzburgu, kjer bodo določili njihovo identiteto.

Zapore na Zahodnem bregu

14. 11. 2000 00.00

Na Zahodnem bregu so izraelski vojaki postavili zapore okoli mest, ki so pod palestinsko oblastjo. Prav tako so zaprti vsi prehodi med Gazo in Izraelom. Izrael se je za vnovično zaporo palestinskih avtonomnih območij odločil zaradi uboja štirih Izraelcev, ki jih je v Gazi iz zasede ustrelil nek Palestinec. Skupaj s tremi včeraj ubitimi Palestinci se je število žrtev po slabih sedmih tednih spopadov povzpelo na 214.

Tipkovnica iz blaga

13. 11. 2000 00.00

Pri podjetju ElekTex trdijo, da so izdelali prvo tipkovnico, narejeno povsem iz blaga. Posledica tega je seveda zelo enostavno prenašanje in spravljanje tega standardnega kosa računalniške periferije. Tipkovnico enostavno prepognemo, spravimo v žep in že jo nesemo kamorkoli. V ElekTexu pravijo, da lahko njihove tipkovnice brez strahu operemo, prepogibamo, mečkamo, skratka počnemo vse, česar ponavadi s tipkovnico ne bi počeli. Glede na to, da gredo njene navadne plastične sorodnice zelo dobro v prodajo, pri ElekTexu pričakujejo, da bo tudi njihova dosegla velik tržni uspeh. Tipkovnica naj bi prišla na ameriški trg v začetku naslednjega leta, cena pa naj bi se vrtela okrog 60 ameriških dolarjev.

OIK "vabi" k bojkotu Izraela

13. 11. 2000 00.00

Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.

Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu

13. 11. 2000 00.00

Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.

Vprašanja ob tragediji v Kaprunu

12. 11. 2000 00.00

Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.

Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje

12. 11. 2000 00.00

Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.

MZZ izrazilo obžalovanje ob nesreči

11. 11. 2000 00.00

Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko obžalovanje ob današnji nesreči zobate železnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu, v kateri je po neuradnih podatkih umrlo 170 ljudi. Kot so povedali na ministrstvu, sproti spremljajo prizadevanja avstrijskih organov pri reševanju in čakajo na ugotovitve preiskovalnih organov, ki pa za zdaj še nimajo podatkov o identiteti žrtev.

Zahteve po spremembah volilnega sistema

11. 11. 2000 00.00

Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.

Hrvaška ima novo ustavo

10. 11. 2000 00.00

Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.

Bomo danes dobili novo koalicijo?

09. 11. 2000 00.00

LDS in njene morebitne koalicijske partnerice imajo časa za sestavo nove

Slovenija na zasedanju Sveta Evrope

09. 11. 2000 00.00

Slovenske delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana se je danes udeležila zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem so razpravljali tudi o položaju v jugovzhodni Evropi. Pelikan je v svojem nastopu predstavil slovensko oceno in pogled na položaj na tem območju ter sodelovanje Slovenije v konkretnih projektih in pobudah v JV Evropi. Izrazil je še upanje, da se bo nadaljeval proces demokratizacije v JV Evropi.

Blokada mejnega prehoda

09. 11. 2000 00.00

Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.

Ameriški mediji tarča kritik

09. 11. 2000 00.00

Potem ko so ameriški mediji v volilni noči predčasno napovedali zmago republikanca Georgea W. Busha, je bil ta poldrugo uro že 43. predsednik ZDA. Zmago so mu pripisale vse večje ameriške televizije, prvi časniki so izšli z naslovi "Bush zmagal", iz tujine so že prihajale prve čestitke. Resnica pa iz sanj ni zbudila le teksaškega guvernerja, temveč tudi medije.

LDS pripravila koalicijsko pogodbo?

08. 11. 2000 00.00

V Liberalni demokraciji Sloveniji (LDS) naj bi pripravili koalicijsko pogodbo, ki naj bi jo poslali morebitnima koalicijskima partnericama ZLSD in SLS+SKD. V besedilu naj bi bili poleg vsebinskega dela zajeti tudi predlogi za kadrovske rešitve, obe omenjeni stranki pa naj bi se tako sedaj odločali, ali bosta pogodbo sprejeli ali zavrnili. V vrhu LDS te informacije niso hoteli potrditi, čeprav naj bi "o omenjeni možnosti razmišljali".

Pozitivna ocena o napredku

08. 11. 2000 00.00

Evropska komisija je predstavila tretje poročilo o pripravljenosti kandidatk za članstvo v EU. Objavila je tudi načrt poteka pogajanj, ki naj bi se končala do konca leta 2002. Prve kandidatke naj bi tako postale članice leta 2004. Glede Slovenije je poročilo pozitivno, opozarja pa na nekatere, večinoma že znane zaostanke.

Bush ali Gore

08. 11. 2000 00.00

Kljub temu, da so ameriške televizijske postaje poročale, da je 43. ameriški predsednik postal teksaški guverner George Bush mlajši, uradni zmagovalec ameriških predsedniških volitev še ni znan. Oči ameriške javnosti so uperjene v zvezno državo Florida, kjer se vedno poteka preštevanje glasov, razlika med kandidatoma pa naj bi bila le nekaj sto glasov. Po poročanju televizijske hiše CNN naj bi Gore v jutranjih urah Bushu telefonsko že čestital ob zmagi, a je čestitke umaknil, ko naj bi dobil podatke, da preštevanje še ni končano.

Protesti srbskih zapornikov

08. 11. 2000 00.00

Protesti srbskih zapornikov so se kljub obljubam vlade o izboljšanju življenjskih pogojev in skrajšanju kazni, razširili še na dva zapora. Zapornikom v Sremski Mitrovici, Požarevcu in Nišu so se s protesti pridružili še v zaporu Padinska Skela v bližini Beograda in prevzgojnem domu za mladoletnike v Valjevu.

Ostan že 28. dan brez hrane

07. 11. 2000 00.00

Profesor na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet (FPP) Iztok Ostan že osemindvajseti dan vztraja pri svojem gladovnem protestu zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu. Kot so danes sporočili iz Odbora civilne iniciative za zakonitost visokošolskega študija, se je na Ostanovo stavko doslej odzval rektor ljubljanske Univerze in jim zagotovil, da bo danes s svojimi stališči v zvezi s tem obvestil javnost, z dekanom in tajnikom FPP doslej še niso uskladili stališč, dekan omenjene fakultete pa zatrjuje, da FPP za reševanje zapleta ni pristojna. Glavni odbor SVIZ so na Civilni iniciativi prosili, da prouči vse možne poti za uresničitev Ostanovih zahtev in končanje gladovnega protesta.

Zaupnica libanonski vladi

07. 11. 2000 00.00

Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.

Posledice neurja v Sloveniji

07. 11. 2000 00.00

Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.

Paloma predstavila zaplete

07. 11. 2000 00.00

Paloma je danes predstavnikom Slovenske razvojne družbe (SRD) predstavila zaplete, ki so nastali pri prodaji Palominih tovarn na Prevaljah in Ceršaku ter svoje stališče, da bo vztrajala pri izpolnitvi pogodb. Za to, da se pogodba izpolni, bo Paloma uporabila vse pravne možnosti, je povedal predsednik uprave Palome Aleš Mikeln in dodal, da računa na to, da bosta družbi Labra in Kora-C plačali kupnino. Kot je dejal Mikeln, SRD podpira Palomino stališče glede omenjenega zapleta. Sicer pa sta, tako Mikeln, znova na potezi Labra in Kora-C, ki bosta povedali, ali bosta pogodbo izpolnili in ali potrebujeta rok za izpolnitev.

Stanovnik odličen v prologu

07. 11. 2000 00.00

Slovenski motociklist Miran Stanovnik je odlično začel deseti rally UAE Desert po arabski puščavi. V 3,4 kilometra dolgem prologu v Dubaju je zasedel tretje mesto in s tem pokazal, da ima v konkurenci 116 tekmovalcev velike načrte. "Puščavski lisjak" bo sredino 520 kilometrov dolgo prvo etapo od Abu Dhabija do Arjana začel kot peti, saj so kar trije tekmovalci dosegli enak čas.

Umrla danska kraljica mati

07. 11. 2000 00.00

V 90. letu starosti je na svojem domu v gradu Fredensborg na Danskem popoldne umrla danska kraljica mati Ingrid, so sporočili iz danske kraljeve palače. Povedali so tudi, da je bila mati danske kraljice Margrethe II. zadnji teden hudo bolna in da so se ob njeni smrtni postelji zbrale vse tri hčerke in vseh deset vnukov.

Bodo odpoklicali filipinskega predsednika?

06. 11. 2000 00.00

V filipinskem kongresu naj bi se danes začel proces za odpoklic predsednika države

Danes predsedniške volitve v ZDA

06. 11. 2000 00.00

Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.

Drnovšek odgovoril Pahorju

06. 11. 2000 00.00

Predsednik LDS Janez Drnovšek je predsedniku ZLSD Borutu Pahorju poslal odgovor na njegovo današnje pismo, v katerem