vse se da
Možnost predčasnega glasovanja
10. 10. 2000 00.00
Volivke in volivci, ki na volilno nedeljo, 15. oktobra, ne bodo v domačem kraju oz. kraju, kjer imajo stalno prebivališče, bodo lahko v naslednjih treh dneh - 10., 11. in 12. oktobra - udejanili svojo volilno pravico in predčasno glasovali na sedežu enega od 88 volilnih okrajev. Posebna volišča bodo praviloma odprta od 9. do 17. ure, pristojne komisije so se lahko odločile tudi za drugačen čas, vendar bo volišče v vsakem primeru odprto najmanj osem ur.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Evropske zgodbe Jaše Zlobca
10. 10. 2000 00.00
Evropske zgodbe, izdala jih je založba Karantanija, so skupek izbranih 51 kolumen, ki jih je Jaša Zlobec pisal od leta 1996 v Mladini pod psevdonimom fatalist Jakob. Spominjajo na Rdečo zlobo, ki jo je podpisala Džuli Šviga davnega leta 1987 in v kateri so bili ravno tako izbrani članki, ki jih je Jaša pisal in objavljal v takrat "oporečniški" Mladini, v osemdesetih letih. Zagovor Evropskih zgodb je napisala Džuli Švili, teta fatalista Jakoba, ki pravi, da je bilo v prejšnjih časih vse drugače, vedelo se je, kdo je na kateri strani, polja so bila jasno razdeljena...
Stavka energetikov brez večjih zapletov
10. 10. 2000 00.00
Večina delavcev, združenih v Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), je danes med 8. in 10. uro oz. ob menjavi dopoldanske in popoldanske izmene izvedla opozorilno stavko, saj vlada skupaj s pogajalsko skupino SDE ni uresničila nobene od njihovih zahtev. Predsednik stavkovnega odbora Franc Dolar je povedal, da je stavka po Sloveniji potekala mirno, vsi delavci pa so podprli vse stavkovne zahteve in nekatere tudi nekoliko razširili. Zahtevali so takojšnje imenovanje ustrezne pogajalske skupine s strani vlade in uresničevanje pogajalskih zahtev. Na stavko se še ni odzvalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti oz. pristojni minister Jože Zagožen, SDE pa je od ministrstva v času stavke prejel le pisno obvestilo, da je stavka nepravilno organizirana in da so zahteve napisane preveč splošno, da bi jih uresničili, je dejal Dolar. Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti so potrdili, da so poslali omenjeno pismo na sedež SDE in povedali, da od SDE pričakujejo uradno napisane stavkovne zahteve, nato pa se bodo lahko na njih odzvali.
Embargo za izvoz orožja v ZRJ ostaja
10. 10. 2000 00.00
Iz izjav nemškega zveznega obrambnega ministra Rudolfa Scharpinga je moč sklepati, da bo embargo na izvoz orožja v ZRJ do nadaljnjega ostal v veljavi. "Balkan potrebuje vse mogoče, zagotovo pa ne dobave orožja," je danes za nemški radio izjavil Scharping.
Logarjeva o Griljevi zamenjavi
10. 10. 2000 00.00
Državna sekretarka v finančnem ministrstvu Romana Logar je včeraj povedala, da gre pri zamenjavi direktorja davčne uprave Stojana Grilja za to, da se v Sloveniji davki plačujejo enakopravno. Po njenem mnenju ne gre za politično, ampak strokovno vprašanje. Logarjeva je tudi zavrnila očitke Stojana Grilja, da je zlorabila svoje pristojnosti in poskušala delovati kot direktorica davčne uprave, saj direktor DURS ne more biti sam odgovoren za pobiranje davkov in prispevkov za vse štiri državne blagajne.
Kučan čestital Koštunici
09. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes čestital Vojislavu Koštunici ob prevzemu dolžnosti predsednika ZR Jugoslavije. V čestitki je poudaril prepričanje, da bo predsednik Koštunica ob tako odločni podpori državljanov, ki so mu jo izkazali na volitvah in po njih, uspešno vodil državo po poti, ki je skupna vsem članicam evropske demokratične skupnosti narodov in držav, so sporočili z urada predsednika republike.
Peterle zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Očitki iz interpelacije zoper zunanjega ministra nimajo podlage v dejanjih, je na javni prestavitvi odgovorov na interpelacijo danes dejal zunanji minister Lojze Peterle. Peterle je izrazil obžalovanje, ker se obravnave niso udeležili predlagatelji interpelacije - enajst poslancev iz vrst SNS, DeSUS in ZLSD -, saj tako ni bilo možnosti za politični dialog. Minister Peterle je v svojem odgovoru na očitke interpelatorjev poudaril, da je sam v odnosih z Avstrijo nadaljeval politiko prejšnje vlade.
Kučan za Srbijo po evropskih merilih
08. 10. 2000 00.00
Ko bo Srbija izpolnila evropske kriterije, ne bo nobene ovire, da Slovenija ne bo z vsem svojim znanjem in izkušnjami pomagala Srbiji odpirati vrata v evropske ustanove, v Svet Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, v Združene narode in kasneje tudi v Evropsko unijo, če bo srbski narod tako želel, je za radio Zeleni val danes dejal predsednik republike Milan Kučan.
Na Cipru zamrznjeni jugoslovanski računi
07. 10. 2000 00.00
Ciprska vlada je zamrznila vse jugoslovanske bančne račune, da bi članom vlade nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića preprečila dvig denarja, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika vlade v Nikoziji Mihalisa Papapetrua.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Bo Mancini nasledil Lippija
06. 10. 2000 00.00
Pri italijanskem nogometnem prvoligašu Interju mrzlično iščejo novega trenerja, potem ko je predsednik kluba Massimo Moratti po prvem krogu domačega prvenstva odpustil Marcella Lippija. Na vročem stolčku je Moratti najprej želel Daniela Passarello, toda ta ima še veljavno pogodbo z urugvajsko reprezentanco in z dogovorom ni bilo nič. Tako naj bi bil zdaj prvi kandidat za trenerja Roberto Mancini, ki zdaj opravlja funkcijo pomočnika trenerja pri Laziu.
Internetna prihodnost OI
06. 10. 2000 00.00
Olimpijskih iger je konec. Številni opazovalci jih ocenjujejo kot najboljše doslej, mnogi pa se po koncu sprašujejo o vlogi interneta v zvezi z olimpijskimi tekmovanji. Ameriška televizijska hiša NBC je leta 1996 odkupila vse pravice za predvajanje olimpijskih iger v ZDA vse do leta 2008. Zaradi tega je prepovedala kakršno koli objavo avdio in video posnetkov tekmovanj na internetu. Časovna razlika med Avstralijo in ZDA je namreč tako velika, da so si najbolj zagreti oboževalci na internetu lahko ogledali rezultate (brez posnetkov) nekaj ur pred posnetki, predvajanimi na NBC v ZDA. Manjša gledanost posnetkov pa bi lahko v tem primeru predstavljala izpad oglaševalskega prihodka. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil strah NBC-ja (ta je celo najel storitve dveh podjetij, da sta patruljirali na internetu in iskali nelegalne posnetke) prevelik, saj stopnja razvoja interneta še ne dopušča kvalitetnih posnetkov dovolj veliki ciljni skupini. Dovolj zmogljive povezave ima po nekaterih analizah le milijon ljudi na svetu. Še bolj paradoksalen podatek pa je ta, da NBC ni prenašal direktnih prenosov preko televizije, tako da so bili najbolj neučakani nekako prisiljeni uporabiti internet. Končna ocena opazovalcev je, da je internet povozil Mednarodni olimpijski komite, ki nanj ni bil pripravljen. Že na naslednjih olimpijskih igrah, leta 2002 v Salt Lake City-ju, bo po napovedih situacija drugačna. Internet je medij, ki gledalcem ponuja več svobode. Pri televiziji so namreč omejeni s tem, kaj bodo videli, na internetu pa si lahko sami najdejo zanimive prenose. Poleg tega jim slednji prinaša tudi bistveno več informacij. Podjetje Quokka, ki je urejalo NBC-jevo olimpijsko spletno stran, je namreč že v pogovorih z atletom Michaelom Johnsonom, na katerega želi na olimpiadi leta 2004 namestiti majhno kamero, ki bi gledalcem preko interneta omogočila, da bi poleg slike prejeli tudi podatke o tem, kako se mu je povečal srčni utrip, dihanje in kako hitro sploh teče.
Opozorilna stavka zdravstvenih delavcev
06. 10. 2000 00.00
Po vsej Sloveniji je danes opozorilno stavkala večina članov Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Čeprav se je stavkovni odbor že včeraj z resornima ministroma dogovoril o pospešitvi pogajanj za uresničitev stavkovnih zahtev, so stavko danes vseeno izpeljali, začasno pa so odložili splošno stavko, napovedano za 11. oktober.
Podpora demokratičnim silam v ZRJ
05. 10. 2000 00.00
V sporočilu za javnost je zunanje ministrstvo zapisalo, da slovenska vlada podpira vse demokratične sile v ZRJ, ki se borijo za priznanje demokratičnih volitev in odstop Slobodana Miloševića. Hkrati se pridružuje vsem pozivom predsednikom držav in vlad demokratičnega sveta, naj se armada in policija ne vmešavata, da ne bodo ogrožena človeška življenja.
MOL bo najverjetneje tožila vlado
05. 10. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik je izrazila presenečenje nad sklepom vlade, s katerim je ta razrešila vse člane nadzornega odbora v ljubljanski termoelektrarni-toplarni. Kot je pojasnila na novinarski konferenci, dogovor med MOL in državo predvideva, da dva člana nadzornega odbora predlaga MOL, kar so na ljubljanski občini izpolnili, to pa je potrdila tudi prejšnja vlada. Sedanja vlada MOL o razrešitvi ni obvestila, čeprav je bila razrešitev izvršena že pred časom. "Po naši oceni je vlada s tem storila pravno-formalno napako, zato se bomo najverjetneje odločili za tožbo vlade," je povedala ljubljanska županja.
Danes Svetovni dan učiteljev
05. 10. 2000 00.00
Leta 1994 je UNESCO razglasil 5. oktober kot Svetovni dan učiteljev, da bi okrepil zavest o pomembnosti učiteljskega poklica in odgovornost držav do učiteljev. Učitelji in učiteljice, ki danes predstavljajo en odstotek vsega svetovnega prebivalstva in poučujejo eno milijardo otrok, dijakov in študentov, s svojim posredovanjem znanja in lastnim zgledom širijo obzorja.
Nove članice na evropskih volitvah 2004
04. 10. 2000 00.00
Evropski parlament se je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zavzel za tak časovni potek širitvenega procesa, da bi prve nove članice lahko sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev v letu 2004.
Jutri Svetovni dan učiteljev
04. 10. 2000 00.00
Leta 1994 je UNESCO razglasil 5. oktober kot Svetovni dan učiteljev, da bi okrepil zavest o pomembnosti učiteljskega poklica in odgovornost držav do učiteljev. Učitelji in učiteljice, ki danes predstavljajo en odstotek vsega svetovnega prebivalstva in poučujejo eno milijardo otrok, dijakov in študentov, s svojim posredovanjem znanja in lastnim zgledom širijo obzorja.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Čigav je slogan
04. 10. 2000 00.00
Vodja volilnega štaba LDS in generalni sekretar
ZDA podpirajo opozicijo
03. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jacka Siewertaje ZDA podpirajo odločitev srbske opozicije, da se ne udeleži drugega kroga predsedniških volitev v ZRJ, ker je predsednik Slobodan Milošević izgubil že v prvem krogu in mora priznati poraz. Kot je povedal Siewert, je ameriško stališče glede Miloševića jasno in sicer, da sodi v Haag, da mora oditi z oblasti in iz Srbije na mednarodno sodišče v Haag.
Senjur sklenil obisk na Švedskem
03. 10. 2000 00.00
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur je danes v Stockholmu sklenil dvodnevni obisk, v okviru katerega se je udeležil seminarja o pričakovanjih svetovne ekonomije, včeraj pa se je sestal s švedskim ministrom za trgovino Leifom Pagrotskyim. Sogovornika sta se pogovarjala o dvostranskem gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Kraljevino Švedsko, minister Pagrotsky pa je predstavil tudi stališča in priprave Švedske na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2001.
Švica blokirala račune
03. 10. 2000 00.00
Švicarske oblasti so blokirale kakih sto bančnih računov bližnjih sodelavcev jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj v Bernu pred spodnjim domom švicarskega parlamenta sporočil finančni minister Kaspar Villinger. Švica se je junija lani pridružila sankcijam Evropske unije proti ZR Jugoslaviji, med katere spada tudi zamrznitev premoženja približno 300 posameznikov in podjetij iz ZRJ.
Navijači Olimpije kršili javni red
02. 10. 2000 00.00
Na območju tovorne železniške postaje Čret (med Celjem in Štorami) je v nedeljo okoli 17. ure na posebnem vlaku, ki je vozil navijaško skupino NK Olimpija Green Dragons, namenjeno na nogometno tekmo v Maribor, prišlo do množičnega kršenja javnega redu. Policisti, ki so navijače spremljali na vlaku, so posredovali, vendar so se jim kršitelji uprli. Zato so na pomoč poklicali tudi posebno policijsko enoto. Po prvih podatkih so telesne poškodbe utrpeli štirje policisti ter enajst navijačev, vendar ni nihče ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Krajani Planine zaprli regionalno cesto
02. 10. 2000 00.00
Več kot 60 krajanov iz Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici v občini Šentjur je davi od 5. uri v kraju Zelence s kamioni in traktorji zaprlo regionalno cesto Šentjur pri Celju - Sevnica. Po besedah tajnika krajevne skupnosti Tonija Špana bodo z zaporo ceste vztrajali, vse dokler jim ministrstvo za promet in zveze ter Direkcija RS za ceste ne odgovorita, kdaj bodo začeli z urejanjem edinega odseka ceste v dolžini 4,5 kilometra, ki je ostal neasfaltiran, čeprav jim je to bilo prvič obljubljeno že pred tremi leti.
Srečanje Šturma z ravnatelji
02. 10. 2000 00.00
Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm se je danes sestal s predstavniki Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije pod vodstvom predsednika Otona Račečiča. Minister je ravnatelje seznanil s problematiko velikega zaostanka pri obveznem vpisu osnovnih šol v razvid. Ravnatelji so zagotovili, da bodo pri izpolnitvi te zakonske obveznosti pomagali pri najboljših močeh. Minister je predstavnikom ravnateljev pojasnil pravni zaplet ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, saj doslej uporabljana rešitev s selekcioniranjem kandidatov na podlagi eksternega preverjanja znanja in sistema točkovanja nima ustrezne pravne podlage. Minister je ravnatelje povabil k sodelovanju, ravnatelji pa so ob tej občutljivi temi poudarili potrebo po pretehtanih rešitvah s široko podporo vseh vpletenih.
Strojin, Gaber in Račečič v deveti klepetalnici 24ur.com
02. 10. 2000 00.00
Sinoči so v naši deveti klepetalnici na 24ur.com po televizijskem soočenju na POP TV, ki je bilo tokrat v znamenju šolstva odgovarjali Marija Strojin, Slavko Gaber in Oton Račečič.
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.