vseh
Študentje opozarjajo vlado
12. 01. 2001 00.00
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) je zbrala približno 10.100 podpisanih novoletnih čestitk za vlado, s katerimi želijo ljubljanski študentje opozoriti ministrski zbor na svoj vse slabši socialni položaj, državo pa pobarati za večjo mero socialnega čuta. Kot je na novinarski konferenci med drugim povedal predsednik ŠOU Zvjezdan Mikič, so študentje prepogosto odrinjeni na rob družbe in nimajo prave moči odločanja, zato naj bi akcija tudi "prebudila" študentsko populacijo. Zbiranje čestitk je sicer že druga akcija v okviru projekta Slovenija - socialna država. S prvo je ŠOU ljubljanskim brezdomcem razdelil 30 spalnih vreč.
Priseljenci proti delitvi Izraela
12. 01. 2001 00.00
Po neuspešnih izraelsko palestinskih pogajanjih je izraelska vojska začela s pripravami na ločitev Izraela s palestinskimi območji. Okoli 150 000 židovskih naseljencev na zasedenih območjih je izraelski vladi zagrozilo z državljansko vojno, če jih bodo poizkušali preseliti. Skupna ocena tako Palestincev kot Izraelcev pa je, da ta trenutek mir ni mogoč.
Srečanja Arafata in Peresa ne bo
12. 01. 2001 00.00
Napoved, da naj bi se danes srečala palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski minister za regionalno sodelovanje Šimon Peres, so danes zavrnile tako palestinske kot tudi izraelske oblasti. V nadaljevanju pogajanj v Erezu, ki je trajalo do poznih jutranjih ur, pa obe strani še vedno nista dosegli napredka.
Janez Podobnik o delovanju koalicije
12. 01. 2001 00.00
Na redni tedenski novinarski konferenci poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je njen vodja Janez Podobnik med drugim dejal, da je bil parlamentarni teden v znamenju odločitve DZ o imenovanju štirih ministrov in s tem popolnitve vlade, veliko presenečenje pa je neuspešno dokončanje dogovora, po katerem bi DZ odločil o imenovanju in sestavi vseh preostalih delovnih teles DZ.
Odbor za gospodarstvo podprl Petrinovo
11. 01. 2001 00.00
Odbor DZ za gospodarstvo je podprl predstavitev kandidatke za ministrico za gospodarstvo Tee Petrin kot ustrezno. Kandidatko je podprlo vseh deset na seji prisotnih članov sicer sedemnajstčlanskega odbora. Petrinova je kot temeljni cilj gospodarskega ministrstva, v katerega se združujejo nekdanja ministrstva za gospodarske dejavnosti, za ekonomske odnose in razvoj ter za malo gospodarstvo in turizem, poleg teh pa še del bivšega ministrstva za znanost in tehnologijo, izpostavila vodenje takšne gospodarske politike, ki bo pripomogla k uresničevanju vizije o Sloveniji kot državi z mednarodno konkurenčnim gospodarstvom. Gospodarsko ministrstvo bo po novem imelo štiri državne sekretarje, ki bodo zadolženi za štiri temeljna področja: razvoj podjetništva in konkurenčnosti, ekonomske odnose s tujino, izvajanje zakona o regionalnem razvoju ter notranji trg.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
Jugoslovanska vlada sprejela zakon o amnestiji
11. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes sprejela predlog zakona o amnestiji vseh zapornikov, ki so bili obtoženi kaznivih dejanj proti jugoslovanski vojski in proti ustavni ureditvi ZRJ, je po seji vlade izjavil jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać. Po ocenah ministra naj bi v skladu s tem zakonom oprostili od 33.000 do 34.000 oseb, ki so se izognile vojaški obveznosti v času napadov zveze NATO na ZRJ leta 1999.
Halcom informatika uspešna v BiH
11. 01. 2001 00.00
Ljubljansko podjetje Halcom informatika je eno vodilnih podjetij, ki razvija sisteme za elektronsko in mobilno bančništvo z jasno usmeritvijo v tujino. Na osnovi mednarodnega razpisa, ki je bil objavljen v revijah Wall Street Journal in Financial Times junija lani, je mednarodna komisija med ponudniki različnih držav izbrala Halcomovo rešitev za potrebe sistema plačil malih vrednosti. Podjetje Halcom informatika je tako v rekordnih štirih mesecih postavilo sistem plačil malih vrednosti v BiH, imenovan žiro kliring. Sistem je nameščen v Centralni banki BiH in je namenjen izmenjavi in poravnavi vseh medbančnih plačil v državi, ki ne presegajo 20.000 mark. Po številu transakcij pokriva omenjeni sistem okoli 90 odstotkov vseh plačil, so sporočili iz podjetja Halcom informatika.
Cohen predstavil poročilo o terorizmu
10. 01. 2001 00.00
Ameriški obrambni minister William Cohen je v Pentagonu predstavil poročilo skupine strokovnjakov o terorističnih grožnjah ameriškim enotam po svetu. Poročilo, ki so ga začeli sestavljati po terorističnem napadu na ameriški rušilec Cole v jemenskem Adenu 12. oktobra 2000, priporoča izboljšanje obveščevalne dejavnosti in sodelovanja med vladnimi agencijami ter jasna navodila ameriškim vojakom o terorističnih grožnjah. Cohen je menil, da bo v prihodnosti verjetno prihajalo do vse večjega števila terorističnih napadov na ameriške vojake po svetu, zato se bo potrebno nanje ustrezno pripraviti.
Sun-ov odgovor na Microsoftovo .Net strategijo
10. 01. 2001 00.00
Podjetje Sun Microsystems se pripravlja na predstavitev lastnega okolja za razvoj spletnih aplikacij. Novi izdelek naj bi bil konkurenčno bitko z Microsoftom, IBM-om, Oraclom in drugimi podjetji, ki ponujajo podobne izdelke. Podobno kot njegovi tekmeci si tudi Sun prihodnost računalništva predstavlja prihodnost, v kateri uporabnikom programske opreme ne bo treba nameščati na svoj računalnik, temveč bodo do vseh aplikacij lahko dostopali prek Interneta. S tem se bodo izognili vsem neprijetnostim, povezanimi z namestitvijo, vzdrževanjem in nadgradnjo. Ključna komponenta Sunove strategije je skupina programskih orodij, znanih pod kodnim imenom Brazil, ki naj bi olajšala razvoj spletnih aplikacij. Podobno kot pri Microsoftovi .Net strategiji je Brazil okvir za razvoj spletnih aplikacij, ki bo razvijalcem prek Interneta omogočal kombiniranje že obstoječih komponent. Razlika je le v tem, da bo pri Microsoftovi .Net strategiji vseeno, kakšen programski jezik bodo razvijalci uporabljali, Sunov Brazil pa je (vsaj zaenkrat) namenjen le programerjem, ki uporabljajo programski jezik Java. Razvoj Brazil-a poteka že dve leti in ga je moč zastonj »
Cene znižali tudi trgovci s tekstilom
10. 01. 2001 00.00
Teden dni za prodajalci obutve so danes cene znižali še trgovci z oblačili. Tekstilno blago bodo po nižjih cenah v prihodnjih dveh tednih ponujale vse slovenske veleblagovnice ter prodajalne tekstila in konfekcije. Potrošniki so razprodaj veseli zaradi prihrankov , trgovci pa si tako na prodajnih policah naredijo prostor za prihod spomladanskih in poletnih kolekcij oblačil.
Gasilci preprečili ekološko katastrofo
10. 01. 2001 00.00
Danskim gasilcem je uspelo pogasiti požar na ciprski tovorni ladji, ki je tovorila 22.000 ton fosfatov. Iz danske reševalne centrale SOK v Aarhusu so sporočili, da je gasilcem uspelo požar pogasiti, še preden je dosegel skladiščni prostor s fosfati in s tem preprečiti ekološko katastrofo.
Plačilo odškodnin poljskim prisilnim delavcem
09. 01. 2001 00.00
Avstrija in Poljska sta v Varšavi podpisali sporazum o plačilu odškodnin poljskim prisilnim delavcem iz časa nacizma. Avstrija bo tako 14 tisoč nekdanjim prisilnim delavcem s Poljske izplačala 39,97 milijona evrov. Po besedah generalnega sekretarja Avstrijskega sklada za spravo Richarda Wotave bodo odškodnine nakazane v najkrajšem možnem času. Izrazil je upanje, da se bo to zgodilo do konca januarja.
Palestinci in Izraelci brez dogovora
09. 01. 2001 00.00
Na pogajanjih v Kairu izraelski in palestinski predstavniki niso dosegli dogovora o sodelovanju v boju proti terorizmu. Palestinski varnostni krogi so danes zanikali izjave izraelskega zunanjega ministra Šloma Ben Amija, ki je dejal, da so se po ameriškem posredovanju s Palestinci v Kairu uspeli dogovoriti o vnovičnem medsebojnem sodelovanju na področju varnosti.
V Cometu zagnali novo tunelsko peč
09. 01. 2001 00.00
V zreškem Cometu, ki je eden največjih evropskih proizvajalcev vseh vrst umetnih brusov, so zagnali novo tunelsko peč s čistilno napravo in preizkuševalnim laboratorijem. Kot je dejal predsednik uprave Cometa Marjan Lorger, je nova tunelska peč, ki se uvršča med največje na svetu, saj je dolga 28 metrov, plod domačega znanja, v njeni zasnovi in projektiranju pa je sodelovalo tudi štorsko podjetje Bosio. Nova tehnologija termične obdelave bakelitnih izdelkov, ki je družbo stala več kot 250 milijonov tolarjev bo odpravila ozka grla v proizvodnji, povečal pa se bo tudi pretok izdelkov . Comet in njegovo hčerinsko podjetje Ecopack sta zaradi ekološkega ravnanja z odpadki, sanacije dimnih plinov in ureditve pretakališč snovi pridobila tudi okoljevarstveni certifikat ISO 14001. Slovesnosti ob podelitvi certifikata sta se udeležila predsednik države Milan Kučan ter predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
Nevšečnosti na Adriinem letalu
09. 01. 2001 00.00
Letalo domačega letalskega prevoznika Adrie Airways z 48 potniki, ki je bilo namenjeno proti Sarajevu, se je danes popoldne po vzletu vrnilo nazaj na ljubljansko letališče Brnik. Takoj po vzletu je namreč pilot v kabini zaznal signal za požar v prtljažnem prostoru, po vrnitvi so letalo temeljito pregledali, vendar pa požara ni bilo. Po mnenju pristojnih služb - natančen vzrok za vklop alarma še ugotavljajo -, se bi lahko omenjeni indikator prižgal zaradi vklopljenega mobilnega telefona enega izmed potnikov.
Privatizacija splavala po vodi
09. 01. 2001 00.00
Privatizacija madžarske letalske družbe Malev Hungarian Airlines, v kateri so strateškim vlagateljem ponudili največ 46,8-odstotni delež, je spodletela, je poročal madžarski poslovni časnik Napi Gazdasag.
Piranski zaliv otežuje reševanje
09. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je sinoči opozoril, da so zaradi Piranskega zaliva "izrazito težko rešljiva" odprta vprašanja s Slovenijo. Vprašanje Piranskega zaliva namreč preprečuje napredek pri vseh ostalih, sicer mnogo lažjih vprašanjih, je pred udeleženci dvomesečnega tečaja Diplomatske akademije v Zagrebu dejal hrvaški zunanji minister, ki je govoril o hrvaških dosežkih v minulem in pričakovanjih v letošnjem letu.
Rupel sprejel švedskega veleposlanika
09. 01. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je sprejel švedskega veleposlanika Johna C. Ahlanderja. Švedski veleposlanik je ministru Ruplu predstavil program švedskega predsedovanja Evropski uniji. V pogovoru je bilo največ pozornosti posvečene pogajanjem Slovenije za polnopravno članstvo v EU, katere predsedstvo je z začetkom leta za šest mesecev prevzela Švedska.
Najstarejši človek na svetu živi v Dagestanu
08. 01. 2001 00.00
Najstarejši človek na svetu je Gajirhan Irishanov, ki živi v vasici v ruski republiki Dagestan, in bo letos praznoval 135. rojstni dan, trdijo lokalne oblasti. Starec je izredno bister in zelo dobro se spominja vseh dogodkov v svojem življenju, je dejala Saida Abdulajeva, predstavnica mesta Kiziljurt. Irishanov ima devet otrok s tremi ženami, 40 vnukov in 50 pravnukov. Možakar ne govori rusko, govori pa čečensko in enega od jezikov, ki ga govorijo v Dagestanu. Nikoli ni kadil in pil alkohola, obožuje pa ovčje meso.
SRD prodaja Meblo Holding, Meblo in Alples
08. 01. 2001 00.00
Slovenska razvojna družba je objavila javno zbiranje ponudb za nakup poslovnih deležev v družbah Meblo Holding in Meblo ter javno zbiranje ponudb za nakup 13.176 navadnih delnic razreda A in 182.126 prednostnih delnic razreda B družbe Alples. Omenjene delnice predstavljajo 68,89-odstotni delež SRD v Alplesu, v Meblu Holdingu in Meblu pa je SRD edina lastnica. Sklepe o privatizaciji omenjenih podjetij je nadzorni svet SRD sprejel 17. novembra, vse tri prodaje pa so predvidene v poslovnem načrtu SRD.
Intel predstavil nova procesorja
08. 01. 2001 00.00
Intel je predstavil dva nova procesorja, namenjena diametralno nasprotnima segmentoma tržišča. Celeron 800 Mhz je tako najhitrejši Intelov procesor za spodnji segment trga, medtem ko je 1,3 Ghz Pentium 4 najpočasnejši, obenem pa tudi najcenejši predstavnik najmočnejše Intelove serije procesorjev. Videti je, da si Intel z novim Celeronom obeta povratek na stare pozicije na spodnjem segmentu trga, kjer mu vse bolj preti AMD s svojimi Duron procesorji, tako da končno tudi Celeroni podpirajo 100 Mhz vodilo. Procesor je že v prodaji, veleprodajna cena v ZDA pa je 170 USD.
Osiromašen uran buri duhove
07. 01. 2001 00.00
Na Kosovo so danes prispeli portugalski strokovnjaki za radiacijo. Pregledali bodo območja, ki naj bi bila kontaminirana z osiromašenim uranom. Ta naj bi povzročil smrt portugalskega vojaka, nekdanjega pripadnka KFORja, zbolelo pa je tudi več deset vojakov po Evropi. V Londonu medtem zatrjujejo, da britanska vojska na vajah na severu države že deset let uporablja orožje z osiromašenim uranom, brez resnih zdravstvenih posledic za vojake in prebivalstvo.
Švica odredila pregled svojih vojakov
07. 01. 2001 00.00
Švica je po smrti enega od stotnikov, ki je bil od leta 1996 v BiH in je leta 1998 umrl za levkemijo , odredila zdravstveni pregled vseh 900 švicarskih vojakov, ki so kdajkoli sodelovali v akcijah na območju nekdanje Jugoslavije. Poleg tega morajo vojaki oddati v pregled tudi vse strelivo in druge predmete, ki so jih za spomin prinesli z Balkana. Ugotovili naj bi tudi, ali je 37
Kongres potrdil Busha
07. 01. 2001 00.00
Podpredsednik Al Gore, demokratski kandidat za predsednika ZDA, je po uradni dolžnosti Georga W. Busha včeraj proglasil za zmagovalca predsedniških volitev. Ameriški kongres je na posebnem zasedanju tako tudi uradno potrdil republikanca Georgea W. Busha za zmagovalca ameriških predsedniških volitev avgusta lani. Dva meseca po volitvah sta oba domova kongresa po pričakovanjih potrdila glasovanje elektorskega kolidža, na katerem so delegati političnih strank v prestolnicah posameznih zveznih držav in okrožju Kolumbija 18. decembra Bushu (in podpredsedniškemu kandidatu Dicku Cheneyu) namenili zanesljivo večino 271 elektorskih glasov, Goreu (in Liebermanu) pa 266.
Redni kongres SDS predvidoma v maju
06. 01. 2001 00.00
Svet Socialdemokratske stranke Slovenije je na včerajšnji za javnost zaprti seji analiziral izide jesenskih parlamentarnih volitev ter sprejel dokument, ki vsebuje sklepe v zvezi z aktualnimi razmerami, v katerih se je znašla stranka. Po mnenju sveta SDS je program, ki ga je stranka sprejela na zadnjem kongresu leta 1999 v Portorožu, ustrezen, vendar pa po kongresu niso uspeli uveljaviti večinskega volilnega sistema - slednjega so opredelili kot ključni instrument za uresničevanje programa. Na podlagi te ugotovitve je svet naložil vsem strankinim organom, naj pričnejo s pripravami na sedmi redni kongres stranke, ki naj bi bil po četrtkovi odločitvi izvršilnega odbora SDS maja letos. Kot je po nocojšnji seji dejal predsednik SDS Janez Janša, bodo na kongresu poleg volitev vodstva med drugim sprejemali nekatere dopolnitve programa ter statuta stranke.
V ZDA bodo delili oblast
06. 01. 2001 00.00
Senatni voditelji ameriške Republikanske in Demokratske stranke so dosegli zgodovinski dogovor, v skladu s katerim si bodo zaradi razdeljenosti senata na 50 proti 50 sedežem do prihodnjih kongresnih volitev leta 2002 delili oblast. Obe stranki bosta imeli tako v senatnih odborih enako število predstavnikov, vendar bodo položaj predsednika v vseh odborih ohranili republikanci, ki bodo imeli s podpredsednikom ZDA Richardom Cheneyjem v senatu odločilni glas večine.
Predbožično vzdušje med pravoslavci
06. 01. 2001 00.00
Pravoslavci po vsem svetu jutri slavijo božič. Ruski in moskovski patriarh Aleksij II. je v božični poslanici pravoslavne vernike pozval, naj na prihodnost gledajo z upanjem in vero ter dodal, da se bosta ruska cerkev in vsa Rusija v 21. stoletju okrepili. Srbski patriarh Pavle pa bo drevi v eni izmed beograjskih cerkva vodil posebno božično liturgijo, jutri pa bodo v vseh srbskih pravoslavnih cerkvah prebrali patriarhovo tradicionalno božično poslanico.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Protestna vožnja proti Temelinu
05. 01. 2001 00.00
Kakih sto avtomobilov, opremljenih s transparenti in nalepkami, se je v središču Linza danes udeležilo vožnje v protest proti češki jedrski elektrarni Temelin. Vozila, ki so se premikala s hitrostjo pešca, so bila namenjena na sedež zgornjeavstrijske deželne vlade.