vsi
Milijarda uporabnikov interneta
10. 02. 2001 00.00
Prebivalstvo kiber-sveta bo do leta 2005 doseglo milijardo. To pomeni, da se bo število uporabnikov interneta v naslednjih štirih letih podvojilo, večina pa jih bo za dostop uporabljala kakšno brezžično napravo. Danes svetovna kiber-populacija šteje že okoli 400 milijonov ljudi, skoraj vsi pa pristopajo "mreži vseh mrež" z osebnim računalnikom. Po oceni družbe za raziskovanje tržišča eTForecasts, bo število surferjev do leta 2005 doseglo milijardo in 170 milijonov. Največ uporabnikov se bo "priselilo" iz Azije, Južne Amerike in vzhodnih delov Evrope. ZDA in Velika Britanija bosta imeli do tedaj priključenega že več kot dve tretjini prebivalstva, 62 odstotkov celotne kiber-populacije pa se bo povezovala na internet s pomočjo brezžičnih naprav. Največ "brezžičnih" surferjev naj bi bilo v Evropi. Seveda gre za široko uporabo mobilnih telefonov tretje generacije.
Prekinjeno tekmo bodo ponovili
08. 02. 2001 00.00
Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) je določila kazni za udeležence sinočnjega pretepa na prekinjeni povratni tekmi osmine finala pokala Saporta med domačim Telindusom iz Antwerpna in beograjsko Crveno zvezdo.
Poziv k strpnosti
07. 02. 2001 00.00
Komisija pravičnost in mir ter Slovenski karitas ob vse pogostejšem pojavljanju nestrpnosti in strahu pred tujci poudarjata, da imajo vsi ljudje brez razlike pravico do temeljnega spoštovanja in ohranitve svojega dostojanstva, so sporočili iz slovenske škofovske konference.
Sarajevo bo kandidiralo za OI 2010
07. 02. 2001 00.00
Glavno mesto Bosne in Hercegovine Sarajevo bo kandidiralo za prireditelja zimskih olimpijskih iger leta 2010. Mestne oblasti so v torek potrdile, da namerava Sarajevo kandidirati za organizacijo OI, obenem pa so zaprosile vse dosedanje prireditelje zimskih olimpijskih iger, da bi prizorišču OI 1984 finančno priskočili na pomoč.
Koprsko sodišče zaustavilo hrvaško ladjo
07. 02. 2001 00.00
Koprsko sodišče je s sodno prepovedjo izplutja zaustavilo trgovsko ladjo Čikola, last Splitske plovidbe. Ladja je tako že nekaj dni v Ladjedelnici Izola, sklep pa je sodišče izdalo na zahtevo slovenskega in singapurskega upnika. Hrvaški ladjar, ki mu zaradi neporavnanih dolgov grozi stečaj, jima ni poravnal računov za oskrbo z gorivom in hrano, je povedal ITF inšpektor v Sloveniji Branko Krznarič.
Hitro preverjanje okuženosti govedine
06. 02. 2001 00.00
Na nacionalnem veterinarskem inštitutu, ki deluje v sklopu ljubljanske veterinarske fakultete, so predstavili delovanje laboratorija za hitro testiranje govedi na BSE ter sicirnico in čistilno napravo. Nova linija za hitro testiranje od 1. februarja omogoča, da gre meso govedi, ki se zakolje v slovenskih klavnicah, še sveže v promet, saj diagnostični postopek traja približno 24 ur. Poleg tega po pojasnilu direktorja državne veterinarske uprave Zorana Kovača omogoča izločanje živali, ki so sicer navidezno klinično zdrave, vendar je pri njih mogoče opaziti spremembe, ki se še ne kažejo v klasičnih znakih bolezni. S tem v Sloveniji dvigujemo raven zaščite potrošnika, veliko pa si po njegovih besedah obetajo od novih testov v zvezi z BSE, ki bodo omogočali testiranje govedi, mlajših od 30 mesecev, z znatno večjo stopnjo zanesljivosti.
Danes začetek proračunske seje
05. 02. 2001 00.00
Slovenska vlada se bo danes popoldne na Brdu pri Kranju sestala na seji, na kateri namerava uskladiti in sprejeti predlog letošnjega državnega proračuna. Potem ko so na ministrstvu za finance v preteklih dveh tednih opravili pogovore s proračunskimi uporabniki, morajo ministrstva do začetka seje pripraviti svoje predloge finančnih načrtov. Vsi predvideni odhodki skupaj lahko po predlogu finančnega ministrstva znašajo največ 1173 milijard tolarjev, tako da bi proračunski primanjkljaj ne presegel 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Doslej se je finančnemu ministru Antonu Ropu s proračunskimi uporabniki uspelo uskladiti do višine 1193 milijard tolarjev odhodkov, manjkajočih 20 milijard tolarjev prihranka pa naj bi našli na današnji seji. Preden se bo vlada sestala na Brdu, bo v Ljubljani predlog proračuna obravnaval tudi strateški svet za gospodarstvo, v katerega je premier Janez Drnovšek imenoval vidne slovenske ekonomiste.
Hiše na Marsu in Veneri
05. 02. 2001 00.00
Na Marsu in Veneri je od sedaj možno kupovati dele zemljišča in graditi hiše. Vsi zainteresirani naj bi za majhen košček zemlje, ki bi zadostoval za hišo in majhen vrt, plačali 19,99 funta.
Vojna proti tihotapljenju priseljencev
04. 02. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair in njegov italijanski kolega Giuliano Amato sta v današnji izdaji časnika Observer napovedala boj proti tihotapljenju ilegalnih priseljencev v Evropo. Zavzela sta se za čimprejšnje povečanje kazni v vseh evropskih državah za vse, ki služijo s tihotapljenjem ljudi. Bosni in Hercegovini sta ponudila tudi dodatne policijske sile, ki bi tamkajšnjim oblastem pomagale pri večjem nadzoru bosanske meje.
Izpisek iz matične knjige prek interneta
04. 02. 2001 00.00
V centru za upravno informatiko bodo predvidoma že v prvi polovici letošnjega leta omogočili pridobitev izpiska iz matične knjige prek interneta. Projekt elektronskega poslovanja državne uprave je del nacionalne strategije, ki jo je pripravil Center vlade za informatiko (CVI), v prihodnosti pa naj bi bilo možno preko virtualne upravne enote na internetu opraviti vrsto storitev, kot so podaljšanje vozniškega dovoljenja, registracijo avtomobilov ali sprememba bivališča, je za STA povedal vodja Centra za upravno informatiko Tadej Gabrijel.
Podprt predlog zakona o referendumu
04. 02. 2001 00.00
V podgoriški pisarni Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so podprli predlog črnogorskega zakona o referendumu, je poročala beograjska zasebna agencija FoNet.
V pričakovanju odločitve FED-a
02. 02. 2001 00.00
Vsi glavni svetovni delniški trgi so včeraj dan preživeli v pričakovanju odločitve ameriške centralne banke, FED-a, glede spremembe obrestnih mer. Tako so tudi v dopoldanskem trgovanju v Nemčiji trgovci zamenjali le malo delnic, vendar je vodilni indeks DAX kljub temu uspel dan zaključiti više, predvsem zaradi naraščajočih tečajev tehnoloških delnic. Siemens, elektronski in inženirski gigant, največje evropsko software podjetje SAP in proizvajalec čipov Infineon Technologies so vodili vzpon na frankfurtski borzi in k vzponu DAX-a prispevali kar 42 točk. Tako se je DAX zaključil 0,65% više in dan končal na 6.795 (+55) točkah. V tem letu je pridobil že približno 7%.
Jezeršek četrti v nordijski kombinaciji
01. 02. 2001 00.00
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v poljskem Karpaczu je slovenski nordijski kombinatorec Andrej Jezeršek zasedel končno četrto mesto. Že po včerajšnjih skokih je 18-letni Kranjčan držal četrto mesto, ki ga je po današnjem 10-kilometrskem teku zadržal. Slovenski skakalci so v ekipni tekmi ravno tako osvojili četrto mesto, med smučarji tekači pa sta se najbolje odrezala Nejc Brodar v moški in Vesna Fabjan v ženski konkurenci.
Izplačane subvencije za kmetijstvo
31. 01. 2001 00.00
Kmetijski minister Franc But je povedal, da so bila danes nakazana vsa preostala neposredna izplačila kmetom za leto 2000. Izplačila v skupni vrednosti približno 2,5 milijarde tolarjev bodo na svoje žiro račune v prihodnjih dneh prejeli vsi kmetje, ki so prejeli sklep o izplačilu, a še niso bili izplačani.
Canon predstavil fotokopirni stroj nove generacije
31. 01. 2001 00.00
Canon je v začetku tega meseca na sejmu Winter Consumer Electronics Show 2001 predstavil nov fotokopirni stroj PC425, ki naj bi še dodatno obogatil ponudbo na tem področju.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Novi Tam bo zaživel marca letos
30. 01. 2001 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) naj bi s 1. marcem na pogorišču nekdanjega Tama ustanovila pravno osebo z imenom Tovarna vozil Maribor, ki bo združevala MPP Vozila, MPP Razvoj ter del MPP Karoserij, in bo proizvajala sklope za avtomobilsko industrijo, traktorje, mini in midi avtobuse ter manjše namenske tovornjake, je za POP TV povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Naložba v novo tovarno naj bi stala okoli 26,5 milijona nemških mark, omenjena sredstva pa naj SRD pridobila s prodajo nepremičnega premoženja nekdanjega Tama, je poudaril Rekar ter dodal, da SRD v novo tovarno ne bo in ne želi vlagati svežega kapitala.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Upniki izglasovali prisilno poravnavo
30. 01. 2001 00.00
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so danes izglasovali prisilno poravnavo za Elan. Tako se bodo terjatve največjih upnikov Elana - Slovenske razvojne družbe (SRD) in podjetja Ski-mar, ki je v stoodstotni lasti SRD in ki je bil ustanovljen za tekoče poslovanje Elana - preoblikovale v lastniški delež. Preostali upniki pa bodo poplačani v roku enega leta po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, in sicer bodo prejeli 20-odstotno poplačilo nominalne vrednosti terjatve, kar za vse omenjene upnike znaša 524,75 milijona tolarjev. "Elan d.d. se je tako rešil starih dolgov in se bo lahko finančno prestrukturiral ter uspešno posloval," je po sklenitvi prisilne poravnave, s katero je soglašalo 98 odstotkov upnikov z glasovalno pravico, povedal prokurist Elana Uroš Korže.
Projekt Rastoča knjiga
30. 01. 2001 00.00
Rastoča knjiga se imenuje projekt, s katerim pobudniki, dobronamerni Slovenci, ob tisočletnici Brižinskih spomenikov, 450-letnici prve slovenske knjige, 200-letnici Prešernovega rojstva in deseti obletnici samostojne in neodvisne Slovenije želijo postaviti pomnik slovenski istovetnosti, bodisi v obliki svetilnika, slavoloka ali svetišča. Projekt poteka v okviru Društva za izgradnjo pomnika slovenstvu Rastoča knjiga, usklajuje ga državni svet RS na čelu z njegovim predsednikom Tonetom Horvatom. Projekt naj bi povezal vse Slovence doma in po svetu, denar zanj naj bi začeli zbirati 8. februarja, je na današnji predstavitvi v parlamentu poudaril eden od pobudnikov Janez Pezelj.
Prodaja delnic Simobil Mobilkomu
28. 01. 2001 00.00
Delničarji mobilnega operaterja Simobil bodo predvidoma v ponedeljek, 29. januarja, javnost obvestili o vsebinskih podrobnostih prodaje Simobilovih delnic avstrijskemu Mobilkomu, so sporočili s Kmečke družbe. Omenjena družba, ki ima v lasti 17,5-odstotni delež slovenskega operaterja, je v zvezi z ugibanji glede njene odloč itve pri prodaji delnic Simobila še sporočila, da bodo v primeru prodaje Simobilovih delnic Mobilkomu delnice, ki jih je pridobila ob ustanovitvi in kasneje z dokapitalizacijo, "prešle v lastništvo in imetništvo omenjenega kupca, če bodo za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji".
Dežurni telefon na MZZ
27. 01. 2001 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je v zvezi z včerajšnjim potresom v Indiji prek slovenskega veleposlaništva na Dunaju v stalnem stiku z avstrijskim zunanjim ministrstvom. Zunanje ministrstvo na Dunaju za zdaj nima podatkov, ali je bil v potresu mrtev ali ranjen kakšen tujec. Vsi, ki jih zanimajo informacije v zvezi z dogodkom, se lahko obrnejo na konzularni oddelek MZZ na telefonsko številko 01 478 23 05.
Linda Tripp toži Pentagon
27. 01. 2001 00.00
Razvpita Linda Tripp, ki je poleg samih udeležencev, zakuhala afero o razmerju predsednika Billa Clintona in Monice Lewinsky, je ponovno vložila tožbo proti državi. Tokrat toži Pentagon, ker naj bi nekdo od tam posredoval podatke o njenem iskanju zaposlitve vojaškemu časopisu "Stars and Stripes". Linda Tripp je začela delati v Beli hiši še v času predsednika Georga Busha starejšega. Ostala je tudi po prihodu Clintona in tam spoznala mlado pripravnico Monico Lewinsky, izkoristila njeno naivnost ter skrivaj snemala njune zaupne pogovore o razmerju s Clintonom. Trippova se je še pred izbruhom škandala "po politični liniji" preselila v Pentagon, kjer je dobila mastno plačano službo tiskovne predstavnice in zaslužila 100.000 dolarjev na leto. Ko se v ZDA zamenjajo predsedniki, morajo vsi politično imenovani uslužbenci podpisati odstopno izjavo, Trippova pa je podpis zavrnila, nakar so jo v iztekajočih se trenutkih Clintonove administracije enostavno pognali iz službe.
Psu izkazali čast z upepelitvijo
26. 01. 2001 00.00
Prebivalci neke vasi v Bangladešu so najbolj priljubljenemu psu v vasi izkazali čast z upepelitvijo. Od Baghe (Tigra) se je poslovilo več kot 500 vaščanov, med katerimi so bili tako Hindujci kot muslimani. Za duhovnika, ki je vodil obred upepelitve, je poskrbel nek Hindujec, ki je bil lastnik psa. Večina psov na indijski podcelini životari na ulicah, psička Bagho pa so zaradi prijaznosti in zvestobe imeli radi vsi vaščani. V muslimanskem Bangladešu Hindujci predstavljajo 12 odstotkov prebivalstva.
V potresu najmanj 5000 mrtvih
26. 01. 2001 00.00
V davišnjem katastrofalnem potresu na zahodu Indije je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 5000 ljudi, na tisoče pa jih je ujetih v razvalinah. Potres, ki je po različnih podatkih dosegel moč med 6,9 in 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, je povzročil ogromno gmotno škodo. Večina stavb v državi Gudžarat na severozahodu Indije naj bi bilo porušenih.
Preložili obravnavo proti Levstiku
25. 01. 2001 00.00
Glavna obravnava v sodnem procesu proti Vinku Levstiku, ki mu na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi treh medvojnih pobojev, se danes zaradi odsotnosti obtoženega ni nadaljevala, na sodišče pa sta prišli le dve od sedmih vabljenih prič. Senat okrožnega sodišča je tako izven glavne obravnave zaslišal le subsidiarno zasebno tožilko Natašo Vesel, ki Levstika bremeni vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Glavna obravnava se bo nadaljevala 22. in 27. marca.
Drnovšek na seji s poslanci LDS
24. 01. 2001 00.00
Na za javnost zaprti seji poslanskega kluba LDS, ki so se je poleg poslancev stranke udeležili tudi predsednik vlade in predsednik te stranke Janez Drnovšek ter nekateri ministri iz vrst LDS, so spregovorili o odprtih vprašanjih, tudi v državnem zboru. Tako so govorili o sedanjem zapletu v zvezi z oblikovanjem parlamentarnih delovnih teles. Po besedah Drnovška so mnenja o tem vprašanju sicer različna, vendar pa se vsi strinjajo, da so zahteve opozicije pretirane in da praksa v evropskih parlamentih ni takšna, kot jo želi predstaviti slovenska opozicija.
Novinarji za nov ultrazvočni aparat
24. 01. 2001 00.00
Naša novinarka Nataša Pirc in ljubljanska Ginekološka klinika organizirata akcijo Novinarji pomagamo in pozivata vse novinarje, da prispevajo prostovoljne prispevke za nakup novega ultrazvočnega aparata, ki ga ljubljanska porodnišnica nujno potrebuje. Trenutno ima na razpolago le 3 ultrazvočne aparate, ki si jih delijo vsi ginekologi in pediatri za pregled novorojenčkov. Dva med njimi sta tudi že stara in se stalno kvarita. Ultrazvočno društvo pa se že pet let bori in zbira sredstva za nakup novega aparata, a denar priteka zelo počasi, nov aparat pa stane 21 milijonov tolarjev.
KVIAZ podprl Kučanove kandidate
23. 01. 2001 00.00
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je brez razprav in glasu nasprotovanja (13:0) za odločanje na bližnjem zasedanju državnega zbora pripravila predlog predsednika države Milana Kučana za določitev treh kandidatov za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice, izmed katerih bodo v Strasbourgu izvolili predstavnika, ki bo v omenjeni ustanovi naslednjih šest let predstavljal Slovenijo. Na listi kandidatov, o kateri bo DZ po napovedih odločal še ta teden so dr. Arne Mavčič, dr. Anton Perenič in dr. Boštjan M. Zupančič.
Piranski zaliv ključ dogovora
23. 01. 2001 00.00
Vsi dogovori s Slovenijo - jedrska elektrarna Krško, varčevalci Ljubljanske banke in Trdinov vrh - čakajo zaradi Piranskega zaliva. Če bi Slovenija, kot predlaga Hrvaška, dobila pravico prehoda - ne pa tudi izhoda - do odprtega morja, s tem ne bi dobila tudi pravice do izkoriščanja naravnega bogastva na tem prehodu, kjer prav tako ne bi mogle pluti tuje vojaške ladje, v današnji izdaji hrvaškega časnika <A href="http://www.vjesnik.hr/html/2001/01/23/Clanak.asp?r=tem&