vsoto
Slovenica lani uspešno uresničila poslovne cilje
04. 09. 1998 16.06
Delničarji zavarovalnice Slovenica so na današnji skupščini obravnavali in sprejeli poslovno poročilo o lanskem poslovanju, poročilo revizorja o reviziji računovodskih izkazov in poročilo pooblaščenega aktuarja o pregledu zavaroalnotehničnih rezervacij. Skupščina je sprejela tudi zamenjavo člana nadzornega sveta z novim članom in imenovala revizorja za tekoče leto, so sporočili iz omenjene zavarovalnice.
Leonardo di Caprio odpovedal vlogo serijskega morilca
26. 08. 1998 14.29
Leonardo di Caprio, ki je za mnoge po vlogi v filmu Titanic igralec številka ena, je zaradi neusklajenih terminov s filmskim studijem Lion''s Gate odpovedal vlogo v filmu American Psycho. Po neuradnih informacijah naj bi mu manjši filmski studio Lion''s Gate za vlogo v filmu ponudil 20 milijonov dolarjev. Po di Caprijevi odpovedi bo studio film za veliko manjšo vsoto posnel z nekim drugim igralcem.
Kako si predstavljate 35 milijonov mark?
07. 08. 1998 07.43
Ali si predstavljate loterijski zadetek v višini 35 milijonov mark? Če bi ga srečnemu dobitniku izplačali v kovancih za pet mark, bi bila njihova teža enaka teži 50 srednje dobrih avtomobilov s skupno težo 70 ton. Lažje bi bilo, če bi vsoto izplačali v bankovcih za tisoč mark. 35.000 papirnatih lističev bi, položenih drug poleg drugega, segalo v dolžino dobrih šest kilometrov, v višino pa tri metre in pol, so izračunali pri neki hranilnici v Hamburgu. Snop tisočakov bi tehtal 50 kilogramov, v banko pa bi ga lahko prinesli v dveh velikih potovalnih kovčkih. Kdor bi se odločil, da denar naloži v banko, bi pri 1,5-odstotni obrestni meri po enem letu prejel 525.000 mark ali 1458 mark dnevno. Denar bi lahko naložili tudi v vrednostne papirje in še in še...
Razstreliti je hotel mestno knjižnico
02. 08. 1998 09.48
Neki 15-letnik iz Španije je pred dnevi preko elektronske pošte mestni knjižnici poslal sporočilo, da bo v zrak pognal njihovo zgradbo, če mu v roku enega dne ne izplačajo 170.000 dolarjev. Policija je mladega bombaša odkrila preko njegovega elektronskega naslova na računalniški šoli v Vicu kakih 70 kilometrov severno od Barcelone in ga aretirala. Sporočilo se je glasilo, da mora knjižnica zahtevano vsoto denarja pustiti v smetnjaku nekje v mestu, saj bo v nasprotnem primeru bomba raznesla stavbo. Sodišče bo sedaj razmislilo, ali naj proti predrznemu dečku, njegovega imena niso sporočili, vloži ovadbo.
Liverpool želi zavarovati Owena za 110 milijonov dolarjev
01. 08. 1998 11.53
Mladi angleški nogometni zvezdnik Michael Owen, ki je zablestel tudi na svetovnem prvenstvu v Franciji, je za svoje delodajalce v Liverpoolu vreden najmanj 110 milijonov dolarjev. Za toliko namreč želi Liverpool, član elitne angleške Premier League, zavarovati 18-letnega Owena za primer resnejše poškodbe, ki bi prekinila njegovo kariero. Če bo Liverpoolu res uspelo skleniti zavarovanje za tolikšno vsoto, bo izboljšal rekord milanskega Interja, ki je svojega brazilskega zvezdnika Ronalda zavaroval ''le'' za 82 milijonov dolarjev.
Britanska finančna revija Euromoney znova izbrala NLB
21. 07. 1998 17.01
Euromoneyjevo priznanje za odličnost je že drugo leto zapored prejela Nova Ljubljanska banka, prav tako pa je na lestvici The Banker NLB znova kot edina slovenska banka uvrščena med 1000 največjih bank na svetu (Top 1000 World Banks).
Posojilo IMF za izvajanje reform bo Rusija prejemala postopno
21. 07. 1998 12.20
Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je Rusiji za izvajanje reform odobril posojilo v višini 11,2 bilijonov dolarjev, bo Rusiji posojilo nakazoval postopno in ne v enkratnem znesku. Rusija bo 4,8 bilijona dolarjev dobila takoj, kar je zaradi ''zamudnega izvajanja'' nekaterih posojilnih pogojev za 800 milijonov dolarjev manj kot je bilo pričakovano, je dejal predstavnik IMF. Preostalo vsoto- 6,4 bilijonov dolarjev, bo Rusija dobila v času od septembra do konca letošnjega leta, pod pogojem da se bodo reforme izvajale.
Hrvaška zanika dolg JE Krško
26. 06. 1998 14.00
Generalni direktor Hrvaškega elektrogospodarstva Damir Begović se je v pogovoru za Globus odzval na izjave slovenskega ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca, ki se je v pogovoru za omenjeni časnik dotaknil spora med Hrvaško in Slovenijo v zvezi z jedrsko elektrarno Krško. Begović odločno zanika, da Hrvaška JE Krško dolguje 225 milijonov nemških mark. "JE Krško ne dolgujemo ničesar. Smo njeni solastniki in pokrivamo stroške proizvodnje," je poudaril Begović. Dodal je, da se hrvaški "dolg" lahko nanaša le na neplačane račune različnim dobaviteljem nuklearke. Za 225 milijoni nemških mark, o katerih je govoril minister Frlec, se skriva nekaj drugega. Mi lahko približno ugotovimo, od kod izhaja ta vsota, pravi Begović. Omenjeno vsoto po njegovih besedah sestavlja umetno ustvarjena izguba, ki jo je s pomočjo računovodske "gimnastike" prikazala slovenska stran, in sicer tako, da je vse revalorizacijske učinke svojih kreditnih obveznosti za izgradnjo JE s finančno-računovodskimi metodami prikazala kot izgubo na hrvaški strani.
Upokojenca na loteriji zadela 194,4 milijona dolarjev
23. 05. 1998 11.00
Nek upokojenski par iz predmestja Chicaga je na lotu zadel rekordnih 194,4 milijona dolarjev. Srečna dobitnika, Frank Capaci, upokojeni električar in njegova soproga Shirley sta dogodek proslavila s šampanjcem in ob tem izjavila:"Ne moreva verjeti, da je vse to res."
Iz rimske Galerije moderne umetnosti ukradli dela Van Gogha in Cezanna
20. 05. 1998 10.53
Trije oboroženi moški so v noči s torka na sredo iz Galerije moderne umetnosti v Rimu ukradli sliki Vincenta Van Gogha "Vrtnar" in "Arležanka" ter Cezannovo olje "Hiša in drevesa", je sporočila policija.
Deutsche Bank Luxemburg lani povečala bilančno vsoto
22. 04. 1998 16.48
Deutsche Bank Luxemburg je lani povečala bilančno vsoto za 14,4 odstotka na približno 40,5 milijarde mark. Finančna ustanova, ki je v stoodstotni lasti največje nemške banke Deutsche Bank, je ustvarila približno 194 milijonov mark dobička, kar je za 12 odstotkov več kot konec leta 1996.
Leonardo DiCaprio ima debelo denarnico
11. 04. 1998 10.33
Zvezda filma Titanic, Leonardo DiCaprio, lahko že s svojim naslednjim filmom postane eden od igralcev, ki v Hollywoodu največ zaslužijo. Po mnenju poznavalcev ameriške filmske industrije bi 23-letni DiCaprio "za naslednji film brez težav dobil 25 milijonov dolarjev" in s tem za pet milijonov prehitel svoje kolege Toma Cruisa, Arnolda Schwarzeneggerja, Johna Travolto, Toma Hanksa, Bruca Willisa in Jima Careya. V primerjavi z najbolje plačanima hollywoodskima igralkama, Demi Moore, ki dobi za film 14 milijonov dolarjev, in Julio Roberts z 12 milijoni, bi lahko DiCaprio že v letošnjem letu zaslužil dvakrat toliko. V zgodovini Hollywooda je bila samo enkrat prekoračena magična meja 20 milijonov, in sicer za film Batman in Robin, veliko vsoto pa je v žep pospravil Arnold Schwarzenegger.
Svilen robček avstrijske cesarice Sissy prodali za 10.000 dolarjev
18. 03. 1998 08.11
Na neki javni dražbi na Dunaju so za 120.000 šilingov (skoraj 10.000 dolarjev) prodali svilen robček, ki je nekdaj pripadal avstrijski cesarici Elizabeti, bolj znani kot Sissy. Robček je Elizabeti podarila mati, ko se je hčerka leta 1853 poročila s sorodnikom iz habsburške rodbine, cesarjem Francem Jožefom I. Robček si je po telefonu priboril neznani kupec iz Nemčije. Sissy je s poroko s Francem Jožefom I. postala središče pozornosti, vendar pa se je njun zakon že na začetku izkazal kot nesrečen. Zadnja leta svojega življenja je Sissy potovala po Evropi, leta 1898 pa jo je neki italijanski anarhist ob Ženevskem mestu zabodel z nožem. Na dražbi so prodali tudi platnen robček, last Sissyjinega soproga, vendar za precej manjšo vsoto, 14.400 šilingov.
Iraku bodo povečali kvoto za izvoz nafte
02. 02. 1998 09.39
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je predlagal, da bi Iraku povečali kvoto za izvoz nafte. Tako bi lahko v enem polletju od izvoza nafte zaslužil 5,2 milijarde dolarjev. S tem naj bi izboljšali delovanje programa <i>nafta za hrano</i>. Doslej je lahko Bagdad vsake pol leta izvozil za 2 milijardi dolarjev nafte, za to vsoto pa je nato kupil hrano in zdravila za prebivalstvo. Annanov predlog bodo danes dobile članice Varnostnega sveta ZN.
Slovenskim železarnam bo država še zadnjič pomagala
23. 01. 1998 12.35
Kot kaže, se lahko Slovenske železarne (SŽ) še zadnjič nadejajo državne pomoči. Vladni amandma k predlogu zakona o delni privatizaciji SŽ predvideva, da bo država letos dokapitalizirala železarne v znesku treh milijard tolarjev. Enako vsoto denarja naj bi jim v skladu s tem amandmajem namenila tudi v letu 1999. Poleg tega jim lahko letos še pred dokapitalizacijo nameni kratkoročno posojilo za obratna sredstva v višini šest milijard tolarjev.
Podanih več ovadb zoper odgovorne v Litostroju
07. 01. 1998 16.19
Ljubljanski kriminalisti so na podlagi revizijskega poročila o lastninskem preoblikovanju podjetja Litostroj Holding konec decembra podali več kazenskih ovadb zoper tri odgovorne osebe, ki so podjetje oškodovale za približno 367 milijonov tolarjev. Kriminalisti so v tem primeru uspešno sodelovali z Agencijo za revidiranje lastninskega preoblikovanja in s skupino državnih tožilcev za posebne zadeve.
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.
Avstrija želi v NATO
28. 12. 1997 12.42
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel je zatrdil, da je "Avstrija lahko in mora biti članica zveze NATO". Jasno je tudi, koliko bi jo včlanitev v Severnoatlantsko zvezo stala: po sedanjih izračunih okrog 700 milijonov šilingov. Schuessel je menil, da bi obrambni minister Werner Fasslabend to vsoto lahko pokril celo iz tekočih proračunskih sredstev.
DS o dveh predlogih za odložilni veto
23. 12. 1997 15.11
Državni svet se je sešel na drugi seji v novem mandatu, na kateri bo obravnaval kar 17 zadev, med drugim zakone iz svežnja t.i. vladnih varčevalnih ukrepov, ki jih je državni zbor sprejel v minulem tednu. Vložena sta predloga za odložilni veto na zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkih ter na novelo zakona o prometnem davku.
Danes v državnem zboru
18. 12. 1997 16.45
Državni zbor je začel z obravnavo zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Dopoldan je po hitrem postopku sprejel noveli zakona o davčnem postopku in o davčni službi, po opravljeni splošni razpravi v okviru hitrega postopka prekinil obravnavo predloga zakona o ukinitvi pravice do regresa za letni dopust za leto 1998 ter predloga zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Novela zakona o davčnem postopku podaljšuje veljavnost prehodnih določb zakona, ki urejujejo prehod iz sistema pobiranja davkov ob plačilnem prometu na nov sistem, na leto 1999. Prehodne določbe so namreč določale, da z letošnjim 31. decembrom prenehajo veljati med drugim tudi določbe zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agencije za plačilni promet. Ker pa se niso uresničila predvidevanja o začetku nove ureditve plačilnega prometa v RS s 1. januarjem 1998, je bilo potrebno te določbe podaljšati na leto 1999.
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22
Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.
Nizozemci bodo tekmovali v hujšanju
09. 12. 1997 08.13
Na Nizozemskem bodo prihodnjo pomlad priredili prvo državno tekmovanje v hujšanju, ki ga organizira dobrodelni sklad St. Martinus iz mesta Baarn. Vsi, ki se bodo hoteli tekmovanja udeležiti, si bodo morali najprej poiskati sponzorje; to so lahko sorodniki, sosedje, ali pa npr. člani lokalne nogometne ekipe. Nato bodo s skladom podpisali pogodbo, v kateri se bodo obvezali, da bodo shujšali za določeno število kilogramov; številko bodo določili sami. Sponzorji bodo za vsak kilogram manj plačali določeno vsoto, seveda pa bodo tudi vestno preverjali, kako uspešen je tekmovalec. Tisti, ki jim v času "državnih tednov hujšanja", od 16. marca do 3. aprila, ne bo uspelo shujšati za toliko kilogramov, kolikor so napovedali in se obvezali s pogodbo, bodo morali "obdržano" težo plačati sam. Tisti pa, ki jim bo uspelo doseči cilj, bodo svoja imena lahko občudovali natisnjena v največjem nizozemskem časniku. Tekmovalec, ki mu bo uspelo zbrati največ denarja, bo osvojil častni naslov "nizozemskega šampiona v hujšanju". Zbrani denar bodo namenili brezdomskim otrokom.
Podaljšali sporazum nafta za hrano
05. 12. 1997 09.32
Varnostni svet Združenih narodov je v četrtek soglasno za šest mesecev podaljšal sporazum nafta za hrano, ki Iraku dovoljuje, da proda za dve milijardi dolarjev nafte, v zameno pa se oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Britanski predstavnik v VS ZN Stephen Gomersall je za tisk povedal, da je bil VS zelo naklonjen obravnavi priporočila generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, da naj bi, verjetno januarja, povečali vsoto, s katero razpolaga Irak.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.