vstajenje
Podelitev 37. nagrade Vstajenje
09. 05. 2000 11.04
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu so sinoči zdomski pesnici Mileni Šoukal podelili 37. literarno nagrado Vstajenje za leto 1999, in sicer za zbirko Ptice na poletu, ki je izšla lani pri Celjski Mohorjevi družbi v zbirki Žerjavi.
Velikonočno voščilo slovenskih škofov
23. 04. 2000 12.27
Na velikonočno nedeljo bodo slovenski škofje na slovesnih mašah prebrali skupno velikonočno voščilo, ki ga naslavljajo vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom in bolnikom, so sporočili iz slovenske škofovske konference.
Začetek velikonočnih slovesnosti v Vatikanu
20. 04. 2000 16.19
S praznično mašo, ki jo je v baziliki sv. Petra v Vatikanu na veliki četrtek daroval papež Janez Pavel II., se je danes začelo praznovanje velike noči.
Nagrada vstajenje Mileni Šoukal
19. 04. 2000 20.59
Dobitnica literarne nagrade Vstajenje, ki bo podeljena že sedemintridesetič, je slovenska zdomska pesnica iz Chicaga Milena Šoukal za pesniško zbirko Ptice na poletu, je sinoči odločil odbor zamejske literarne nagrade vstajenje. V utemeljitvi je zapisano, da ''Milena Šoukal izkazuje kultivirano pero, moderen literarni prijem, široko in svetsko tematiko, izvirno severnoameriško motiviko in sodoben pesniški izraz.'' Šestčlanski odbor je dobitnico nagrade izbral ''iz bogate bere izvirne literature,'' ki je v zamejstvu in zdomstvu izšla v letu 1999; v ožjem izboru je bilo 22 del. Nagrado vstajenje bodo Šoukalovi podelili 8. maja.
Britanski duhovniki dvomijo v Biblijo
28. 12. 1999 09.02
Sto visokih cerkvenih predstavnikov anglikanske, katoliške in metodistične cerkve v Veliki Britaniji ne verjame v stvarjenje sveta v šestih dneh, kot je zapisano v Svetem pismu, kažejo izidi ankete, ki jo je izvedel britanski radio BBC. V anketi so namreč samo trije anglikanski in katoliški škofje ter metodistični pastorji od 103 vprašanih odgovorili, da je navedba resnična. 80 vprašanih dvomi v obstoj Adama in Eve, četrtina pa ne verjame, da je Jezusa rodila devica. Medtem večina vprašanih verjame v Jezusovo vstajenje in veljavnost desetih zapovedi.
Vstajenje navidezno mrtvega hrčka
23. 10. 1999 09.56
Hrčku Hammyju, za katerega je njegova osemletna lastnica Jennifer domnevala, da je umrl, je uspelo, da se je izkopal iz svojega zadnjega počivališča, 60 centimetrov globoko pod zemljo. Jennifer je svojega ljubljenčka, potem, ko ni kazal več nobenih znakov življenja, skupaj s kartonsko škatlo, pokopala na domačem vrtu v bližini Machestra. Dan po pogrebu pa se je ves živahen pojavil pri svoji gospodarici. ''Tako zelo sem srečna,'' je za britanski časnik The Express povedala Jennifer. ''Bila sem prepričana, da je mrtev.'' Najverjetneje pa se je hrček zaradi nenadnega mrzlega vremena, odločil za zimsko spanje.
Apple rešil iMac
15. 04. 1999 10.23
Ameriška računalniška družba Apple Computer je dobiček v letošnjem prvem četrtletju več kot podvojila in s tem močno presegla pričakovanja analitikov Wall Streeta. Appleovo vstajenje je spodbudilo predvsem močno povpraševanje po novem osebnem računalniku iMac.
Nagrada Vstajenje fotomonografiji Beneška Slovenija
13. 04. 1999 11.38
Literarno nagrado Vstajanje je letos prejela fotomonografija Beneška Slovenija, ki je izšla pri založbi Družina v Ljubljani, avtorjev Žive Gruden iz Benečije, ki je prispevala besedilo h knjigi, in tolminskega rojaka Milana Grega, ki je poskrbel za fotografije. Že 36. literarno nagrado Vstajenje so podelili sinoči v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu.
Dobitnica nagrade Vstajenje monografija Beneška Slovenija
31. 03. 1999 17.53
Dobitnica zamejske literarne nagrade Vstajenje za leto 1998, ki jo bodo letos podelili že 36. leto, je monografija Milana Grega in Žive Gruden Beneška Slovenija, ki je izšla pri založbi Družina v Ljubljani. Nagrado bodo podelili 12. aprila v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Podelitev nagrade Vstajenje
21. 04. 1998 15.38
V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek zvečer slovesno podelili 35. literarno nagrado Vstajenje. Letos jo je prejel tržaški pisatelj in režiser Marko Sosič za kratki roman Balerina balerina, ki je lani izšel pri založbi Mladika v Trstu in ki je med bralci doživel izreden uspeh.
Pravoslavci so praznovali Veliko noč
20. 04. 1998 08.42
Milijoni pravoslavnih kristjanov po vsem svetu so včeraj praznovali pravoslavno Veliko noč.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.