vstopa

Posojilo madžarski družbi MOL

27. 10. 2000 00.00

Evropska investicijska banka (EIB) je podpisala pogodbo za odobritev 100 milijonov evrov prve tranše od 200 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je uprava EIB odobrila madžarski naftni in plinski družbi MOL (Magyar Olaj-es Gazipari Rt). S pomočjo posojila bo družba MOL modernizirala infrastrukturo naftnih in plinskih tovarn in omrežij po vsej Madžarski. Podpredsednik EIB Wolfgang Roth je dejal, da je to že drugo posojilo EIB, namenjeno temu zasebnemu madžarskemu podjetju, ki mu tako pomagajo pri razvoju. Evropska investicijska banka pomaga industriji v Srednji Evropi, da bi ta izboljšala konkurenčnost in učinkovitost v smislu pričakovanja vstopa v Evropsko unijo, da bi povečala regionalno povezovanje in kljubovala pritiskom trga ter liberalizaciji tega sektorja. EIB stalno povečuje posojila desetim državam Srednje Evrope, ki se pripravljajo na vstop v EU. Od leta 1990 je EU tako za projekte zasebnega in javnega sektorja na Madžarskem namenila posojila v višini 1,6 milijarde evrov.

Srečanje Sampaia in Klestila

21. 10. 2000 00.00

Portugalski predsednik Jorge Sampaio in avstrijski predsednik Thomas Klestil sta se včeraj sestala v Lizboni, da bi pokazala, da so se odnosi med državama izboljšali. Sampaio je dejal, da je Klestila povabil na obisk, da bi pokazal, da so se odnosi med državama po septembrski ukinitvi sankcij 14 članic EU proti Avstriji izboljšali.

Sporna vprašanja potrebno rešiti čimprej

19. 10. 2000 00.00

V posebni izjavi za 24ur je avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner včeraj poudarila, da Avstrija slovenskega vstopa v Evropsko unijo ne bo pogojevala, da pa bo kljub temu potrebno sporna vprašanja med državama rešiti čimprej, pri čemer je mislila na slovenski zakon o denacionalizaciji in vprašanje jedrske elektrarne Krško. Avstrijska ministrica je menila, da je o slovenskem zakonu o denacionalizaciji potrebno čimprej začeti dvostranske pogovore na strokovni ravni. Poudarila je, da se zato, ker je ta tema dvostranske narave, osebno zavzema za iskanje rešitve na dvostranski ravni, saj institut kolektivne krivde in dokazovanje lojalnosti v današnji evropski družbi nista sprejemljiva. Na vprašanje, ali se bo Dunaj, v primeru, da na pogovorih ne bi našli rešitve, obrnil na Bruselj, pa je dejala, da je vprašanje denacionalizacijskega zakona na nek način postavljeno v kontekst slovenskega približevanja EU, da pa ga je primerneje reševati na dvostranski ravni. Dunaj dvomi tudi o varnosti JE Krško, sicer pa se je avstrijska vlada v svojem programu zavzela za čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne. "Vprašanje JEK je potrebno rešiti," je dejala Ferrero-Waldnerjeva in dodala, da se bodo pogovori nadaljevali potem, ko bo skupina strokovnjakov EU za jedrsko varnost pripravila poročilo na podlagi seizmoloških raziskav na območju Krškega. Izrazila je pričakovanje, da bodo strokovnjaki poročilo pripravili do konca leta. Glede izidov nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji pa je ministrica dejala le, da za Dunaj ni pomembno, katera vlada je na oblasti, saj je vsaka demokratično izvoljena vlada primeren sogovornik.

Hrvaška o volitvah v Sloveniji

13. 10. 2000 00.00

Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.

Zasedanje vrhovnega obrambnega sveta

11. 10. 2000 00.00

Na pobudo jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice se bo v Beograd danes sestal vrhovni obrambni svet, ki naj bi se ga udeležil tudi črnogorski predsednik Milo 195144ukanović. Srečanju bo predsedoval Koštunica, na njem pa bosta poleg 195144ukanovića in srbskega predsednika Milana Milutinovića sodelovala še načelnik generalštaba jugoslovanske vojske in obrambni minister.

Zasedanje obrambnega sveta ZRJ preloženo

11. 10. 2000 00.00

Za danes napovedano zasedanje vrhovnega obrambnega sveta ZRJ so preložili, saj si črnogorski predsednik Milo Djukanovič še ni dovolj opomogel od ponedeljkove prometne nesreče, je danes poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Za zdaj še ni znano, kdaj bodo pripravili zasedanje.

Resolucija EP ni presenečenje

05. 10. 2000 00.00

Po mnenju zunanjega ministra Lojzeta Peterleta bi težko pričakovali, da bi demokratično izvoljeni evropski poslanci slovensko demokracijo ocenili za popolnoma brezhibno. Ob resoluciji o približevanju Slovenije EU, ki jo je danes sprejel Evropski parlament, je Peterle opozoril, da v Sloveniji celo predsednik države zavestno krši zakon in da mora veliko ljudi več let čakati na uveljavitev svojih pravic. Po Peterletovih besedah imamo v Sloveniji medijsko strukturo, v kateri stare politične sile nadzorujejo vse dnevnike in pokrajinske tednike.

Šturm o evalvacijskah študijah

03. 10. 2000 00.00

Minister za šolstvo in šport Lovro Šturm je junija sprejel sklep o financiranju devetih evalvacijskih študij. Ker prispeli predlogi niso vključevali vseh razpisanih problematik, je minister sprejel sklep o objavi še enega razpisa za financiranje in sofinanciranje evalvacijskih študij na področju vzgoje in izobraževanja. Urad za šolstvo je na podlagi ugotovitev Nacionalne komisije za uvajanje in spremljanje, ki je pripravila prvi razpis, in sklepov strokovnih svetov, sprejetih ob uvajanju novih programov, pripravil seznam nepokritih evalvacijskih problematik. Javni razpis je bil objavljen v uradnem listu 22. septembra, javno odpiranje prispelih predlogov pa bo 11. oktobra, so sporočili s šolskega ministrstva. Med razpisanimi evalvacijskimi problematikami so: razvoj metodologije spremljanja in evalvacije (uvajanja) programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, vpliv prenovljenih programov na zmanjšanje osipa (še posebej v programih nižjih in srednjih poklicnih šol), učinki zgodnejšega vstopa v šolo, likovna in glasbena vzgoja v novem kurikulu, preobremenjenost, utrujenost, psihosomatika učencev/dijakov in evalvacija programov strokovnih gimnazij.

Havel poziva k strpnosti

24. 09. 2000 00.00

Češki predsednik Vaclav Havel je v zvezi z letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi češke mejne oblasti pozval k večji strpnosti pri izdajanju vstopnih dovoljenj.

Blair in Persson za širitev EU

21. 09. 2000 00.00

Britanski in švedski premier, Tony Blair in Göran Persson, sta se v skupnem prispevku, objavljenem v današnjem Financial Timesu, zavzela za zgodnjo vključitev najbolj pripravljenih kandidatk za članstvo v EU ter tako menila, da bi morala EU razmisliti o zastavljanju zgodnjega ciljnega datuma prve razširitve. Poleg tega sta predsednika vlad vztrajala, naj bodo odločitve o času vstopa sprejete po načelu objektivnosti in transparentnosti. Ker bodo nekatere kandidatke potrebovale dlje časa za uskladitev z EU kot druge, mora unija zagotoviti dovolj fleksibilen pristop, tako da bo "urnik" širitve odražal pripravljenost posamičnih kandidatk. Premiera sta pri tem izrazila prepričanje, da razlikovanje med prosilkami za članstvo ne pomeni upočasnjevanja širitvenega procesa, temveč, nasprotno, prosilke za članstvo spodbuja k dodatnim prizadevanjem za uskladitev z EU. Blair in Persson sta opozorila tudi na nujnost pripravljenosti unije na sprejem novih članic. EU mora zagotoviti, da bo kandidatke za članstvo sprejela takoj, ko bodo te pripravljene na vključitev. Tako sta močno podprla prizadevanja francoskega predsedstva za sklep potekajoče medvladne konference na decembrskem vrhu v Nici, menila pa tudi, da z novo pogodbo o EU razprava o prihodnosti unije, ki bo štela tudi do 30 članic, ne sme biti končana. Posredno sta se pri tem britanski in švedski premier oddaljila od zamisli o Evropi, kjer bi s tesnejšo integracijo nadaljevala le skupina držav. V času, ko izginjajo stare delitve, Evropa ne sme graditi novih, sta zapisala. Prihodnja Evropa naj bo, tako Blair in Persson, reformirana in modernizirana - niti super-država, niti zgolj prostotrgovinsko območje, temveč odprta skupnost demokracij, ki temelji na skupnih vrednotah in skupnem interesu.

ZDA odobrile sprejem Kitajske v WTO

20. 09. 2000 00.00

Ameriški senat je včeraj po večmesečnem zavlačevanju z veliko večino odobril sprejem Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Za to odločitev je glasovalo 85 senatorjev, 15 pa jih je bilo proti.

Kandidati Demokratov Slovenije

20. 09. 2000 00.00

Na kandidatni listi Demokratov Slovenije (DS) za letošnje državnozborske volitve je 78 kandidatov, ki bodo nastopili v vseh 88 volilnih okrajih, je na novinarski konferenci poudaril prvak DS Mirko Macher. Po njegovih besedah ima 46 oz. skoraj 59 odstotkov kandidatov višjo in visoko izobrazbo, 26 oz. dobrih 33 odstotkov jih je podjetnikov in obrtnikov, na listi pa je tudi 11 žensk, kar znaša približno 14 odstotkov. Demokrati Slovenije bodo vseh 78 kandidatov predstavili v soboto, 23. septembra, na volilni konvenciji v Ljubljani.

O odnosih s Hrvaško po volitvah

18. 09. 2000 00.00

Možnosti za reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bodo dane šele po parlamentarnih volitvah v Sloveniji, je danes v Zagrebu izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je v Institutu za mednarodne odnose predaval o hrvaški zunanji politiki v preteklih šestih mesecih.

Brainscore- breztelesna komunikacija

18. 09. 2000 00.00

V Cankarjevem domu si bo mogoče od četrtka dalje petkrat ogledati predstavo Brainscore, delo konceptualnih umetnikov Darija Kreuha in Davida Grassija, dveh računalniških strokovnjakov Tadeja Fiusa in Iztoka Lapanje in več sodelavcev, ki temelji na tehnologiji "prevajanja" sklopov podatkov, človekovih možganskih valovanj in gibanja oči v svet virtualne resničnosti.

Dunaj razmišlja o tožbi partneric v EU

17. 09. 2000 00.00

Podpredsednica avstrijske vlade in predsednica svobodnjaške stranke (FPOe) Susanne Ries-Passer v pogovoru za nemški časnik Welt am Sonntag ni izključila možnosti, da bo Avstrija pred Evropskim sodiščem vložila tožbo proti 14 članicam Evropske unije zaradi večmesečnih dvostranskih sankcij, ki so jih uvedle proti Dunaju. Riess-Passerjeva je napovedala, da bodo natančno preučili, ali je bilo s temi diplomatskimi ukrepi kršeno evropsko pravo. Ob tem je dodala, da ima vsaka država članica še vedno pravico, da izvoli parlament in vlado.

Vstop v EU za Slovenijo ni cilj

16. 09. 2000 00.00

Slovenska politika se že od leta 1992 ukvarja predvsem s približevanjem EU, zanemarja pa razvoj in nacionalne interese Slovenije. Hitenje Slovenije pri vključevanju v EU povzroča vrsto težav, ki bi se jim z bolj premišljeno, a počasnejšo politiko iskanja soglasja lahko izognili.

Sankcije niso vplivale na avstrijski turizem

15. 09. 2000 00.00

Sankcije štirinajstih članic EU proti Avstriji niso vplivale na avstrijski turizem, ki je ena najpomembnejših gospodarskih panog države, so danes sporočili iz avstrijskega ministrstva za turizem. Turizem predstavlja šest odstotkov bruto domačega prozvoda (BDP) Avstrije in letno prinaša 200 milijard šilingov prometa. Avstrijski minister za turizem Mares Rossmann je nedavno ocenil, da so po oblikovanju nove avstrijske vlade v državi odpovedali nekaj kongresov, kljub temu pa se je število nočitev v Avstriji od januarja do julija povečalo za 2,5 odstotka. Štirinajsterica je v torek ukinila dvostranske diplomatske ukrepe proti Avstriji, ki jih je zaradi vstopa desne svobodnjaške stranke FPÖ v avstrijsko vlado uvedla februarja.

Peterle o odpravi sankcij proti Avstriji

13. 09. 2000 00.00

Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je po odpravi sankcij 14 držav Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene letos februarja

Odzivi Schüssla in Haiderja

13. 09. 2000 00.00

Na odpravo sedem mesecev trajajočih sankcij se je danes odzval avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, ki je za italijanski časnik La Repubblica povedal, da je bila uvedba sankcij proti Avstriji zanj velik šok in ob tem izrazil željo, da bo sedaj prišlo do čimprejšnje otoplitve odnosov z ostalimi članicami EU. Koroški deželni glavar in nekdanji vodja avstrijske svobodnjaške stranke (FPOe) Jörg Haider pa je na novinarski konferenci v Celovcu ocenil, da so bile sankcije proti Avstriji ukinjene zaradi pritiskov javnega mnenja v Evropi, ki po njegovem mnenju sankcijam že od začetka ni bilo naklonjeno.

Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji

13. 09. 2000 00.00

Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.

Microsoft vstopa na nov trg

06. 09. 2000 00.00

Microsoft je predstavil novo različico svojega vstopa na trg naprav, ki združujejo TV zabavo in računalništvo. Softverski velikan že ima popolnoma razdelane načrte za svoje delovanje na trgu t.i. &raquo

Avstrija o Schüsslovih izjavah

06. 09. 2000 00.00

Sinoči so na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani tudi uradno pojasnili sobotne izjave avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla o Avnoju oziroma slovenskem nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Avstrijska vlada zatrjuje, da gre za nesporazum, izjav o predsedniku Kučanu pa ne komentira. Odpravnik poslov na avstrijskem veleposlaništvu Martin Pammer je dejal, da avstrijska vlada ni in tudi nikoli ne bo zahtevala formalne odprave avnojskih sklepov.

Ustanovitev Progresivne stranke

03. 09. 2000 00.00

Včeraj popoldne je bil v Kropi ustanovni sestanek Progresivne stranke (PS), na katerem so sprejeli program in statut stranke in izvolili štiri člane izvršilnega odbora. Za predsednika stranke je bil izvoljen slovenski znanstvenik, fizik dr.

Italija uvedla posebne vizume

01. 09. 2000 00.00

Odnosi z Avstrijo bi morala biti tudi osrednja točka današnje seje slovenske vlade, a so obravnavo te problematike prestavili za teden dni. Naša druga soseda, Italija pa je včeraj uvedla posebne vizume za nekatere slovenske državljane. Omejitev vstopa velja le za podjetja ali posameznike, ki se v Italiji ukvarjajo s pridobitveno dejavnostjo.

Bajuk odgovoril Kučanu

29. 08. 2000 00.00

Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku države Milanu Kučanu včeraj poslal odgovor na vprašanje v zvezi s stališčem slovenske vlade do zahtev nekaterih avstrijskih politikov za odpravo avnojskih sklepov. Premier je v pismu poudaril, da si vlada pri izvajanju vseh dejavnosti v zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo prizadeva za učinkovito in pravočasno izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz evropskega sporazuma o pridružitvi, partnerstva za pristop in državnega programa za prevzem pravnega reda evropskih skupnosti.

Kranjski Merkur z dobičkom

28. 08. 2000 00.00

Kranjska trgovska družba Merkur, ki je julija pridobila certifikat kakovosti ISO 9001 za celotno delniško družbo, je po temeljiti reorganizaciji poslovnih procesov v letošnji prvi polovici leta dosegla ugoden finančni izid, saj je vrednost prihodkov znašala 26,3 milijarde tolarjev, kar je 8,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček se je v prvih šestih mesecih povzpel na 727,5 milijona tolarjev in je bil za 40 odstotkov višji kot v primerjalnem lanskem obdobju.

Srečanje Podobnika z Busekom

28. 08. 2000 00.00

Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je ob robu Evropskega foruma v Alpbachu danes srečal s pooblaščencem avstrijske vlade za širitev EU Erhardom Busekom, ki mu je zagotovil, da Avstrija ne bo pogojevala vstopa Slovenije v EU z odpravo Avnojskih sklepov. Kot je povedal Podobnik, je v pogovoru z Busekom ponovil slovensko stališče, da kakršnokoli avstrijsko pogojevanje za Slovenijo ni sprejemljivo. Po Podobnikovih besedah ima Slovenija polno podporo Buseka, ki je dal omenjeno zagotovilo z vsemi pooblastili pooblaščenca avstrijske vlade za širitev. Podobnik se je danes srečal tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo, Avstrijcem Franzom Fischlerjem, ki mu je prav tako zagotovil, da avstrijskega pogojevanja vstopa Slovenije v EU ne bo.

Kučanovo pismo Bajuku

25. 08. 2000 00.00

Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.

Gore uradni demokratski predsedniški kandidat

17. 08. 2000 00.00

Na nacionalni konvenciji Demokratske stranke so danes tudi uradno nominirali podpredsednika Ala Gorea za strankinega predsedniškega kandidata. Florida je dala Goreu odločilnih 186 glasov, da je dosegel potrebnih 2,170. Za jutri pa so napovedali postopek za potrditev nominacije podpredsedniškega kandidata - senatorja Josepha Liebermana. Gore je na konvenciji predstavil svoj program z geslom Vizija prihodnosti. Gore vstopa v boj z novimi rezultati raziskav javnega mnenja, ki kažejo, da je izničil prednost republikanskega kandidata Georgea W. Busha.

V Podgorici začetek sojenja slovenskima državljanoma

16. 08. 2000 00.00

Na vojaškem sodišču v Podgorici naj bi se jutri začelo sojenje slovenskima državljanoma iz Nove Gorice, Milošu Glišoviču in njegovi soprogi Nataši Žorž, pišejo današnje podgoriške Vijesti. Vojaško sodišče v Podgorici je obtožilo slovenska državljana, da sta storila kaznivo dejanje "nepooblaščenega vstopa v vojaške objekte ter skiciranja in risanja vojaških objektov in bojnih sredstev". Glišovič, ki je bil aretiran 2. avgusta, je še vedno v priporu, njegova soproga pa je izpuščena in se bo branila s prostosti. Vijesti so neuradno zvedele, da naj bi sodni postopek vodil sodnik vojaškega sodišča v Podgorici Milan Vujovič. Vojaški tožilec je Glišoviča obtožil, da je med bivanjem na Ulcinjski rivieri fotografiral posamezne vojaške objekte, ob katerih je bila na vidnem mestu tabla z napisom, da je snemanje strogo prepovedano. Odvetnik obeh slovenskih državljanov Vojislav Začevič je za Vijesti povedal, da je za dejanje, ki bremeni Glišoviča in njegovo soprogo predvidena zaporna kazen do treh let.