vzrok

Protest slovenskih policistov

15. 12. 2000 00.00

Predstavniki Sindikata državnih in družbenih organov ( SDDO) in udeleženci skupščine Sindikata slovenskih policistov (PSS), so se danes opoldne protestno odpravili pred poslopje slovenske vlade. Vzrok za njihov protest je neuresničevanje zahtev in neodzivanje vlade na njihova opozorila. Sindikata namreč zahtevata spremembe in dopolnitve uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah vlade in v upravnih organih.

Adriatic uspešno

14. 12. 2000 00.00

Letošnji devetmesečni podatki potrjujejo, da bo poslovanje zavarovalne družbe Adriatic v letu, ko mineva 10-letnica njenega obstoja, uspešno, je na novinarski konferenci ocenil predsednik uprave Adriatic Dušan Novak. V devetih mesecih je Adriatic zbral 12,6 milijarde premij, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,izplačilo škod pa se je povečalo za 10,4 odstotka. Prihodki iz zavarovalnih premij bodo do konca leta presegli 17 milijard tolarjev, so napovedali v Adriaticu. Napovedana združitev zavarovalnic Adriatic in Slovenica, ki naj bi bila končana do 1. januarja 2001, pa se bo nekoliko zavlekla. Po napovedih predsednika uprave Adriatica naj bi proces združitve sklenili v prihodnjem letu.

Kako investirati

12. 12. 2000 00.00

Ponedeljkov trgovalni dan na Ljubljanski borzi ni prinesel takšnega dviga tečajev kot smo jim bili priča prejšnje tedne. Vzrok temu gre iskati predvsem v relativno majhnem prometu, saj so borzni posredniki sklenili 1.488 poslov v skupni vrednosti 713 mio SIT.

Domnevni storilec za zapahi

09. 12. 2000 00.00

Sinoči, Ob 22 uri in 15 minut, so policisti na mejnem prehodu Rožna dolina v Novi Gorici ob pregledu dokumentov prepoznali Viktorja Rafolta, za katerim je okrožno sodišče v Ljubljani izdalo mednarodno tiralico. Osumljen je kar 39-ih gospodarskih kaznivih dejanj. Rafolt naj bi v nekem frankfurtskem lokalu po sporu z 22-letnim Srbom ustrelil tri osebe, vzrok pa naj bi bili 22-letnikovi spremljevalki.

Slovenec ubil tri Nemce

07. 12. 2000 00.00

V Frankfurtu je v noči na torek takrat še neznan storilec v streljanju v nekem baru ubil tri Nemce, enega pa huje ranil. Kaže, da je bil je v vzrok za zločin po doslej znanih podatkih razžalitev enega od gostov. Storilec naj bi bil 30-letni slovenski državljan Viktor Rafolt iz Ljubljane.

V Savi našli telo sodnika

04. 12. 2000 00.00

Srbska policija je včeraj ob 15. uri iz Save v Beogradu potegnila telo pred mesecem dni izginulega sodnika Okrožnega sodišča v Beogradu Nebojša Simeunovića. Na telesu 63-letnega sodnika ni bilo znakov nasilja. Vzrok smrti in čas smrti bodo znani po obdukciji. Sodnika Simeunovića so zadnjič videli živega 7. novembra. Njegovo izginotje je nekaj dni kasneje beograjski policiji prijavila njegova sestra. Pred dvema mescema so Simeunovića zaradi problemov s srcem pripeljali na hitro pomoč. Zaradi tega naj bi, po trditvah njegovih kolegov, zahteval svojo razrešitev in upokojitev. Sodnik Okrožnega sodišča v Beogradu je bil dvajset let.

Vsaj 36 mrtvih v železniški nesreči

02. 12. 2000 00.00

Vsaj 36 ljudi je izgubilo življenje, 127 pa je bilo ranjenih v trčenju tovornega in potniškega vlaka v indijski zvezni državi Punjab. Med žrtvami nesreče, do katere je prišlo okoli pol šeste zjutraj po tamkajšnjem času, je bilo tudi veliko otrok in žensk. Po besedah predstavnika tamkajšnje policije vzrok za nesrečo še ni znan.

Protesti v Vladivostoku

01. 12. 2000 00.00

Na ulicah Vladivostoka, pristanišča na vzhodni, pacifiški obali Rusije se je zbralo okrog 400 protestnikov. Jezni prebivalci mesta, predvsem upokojenci in otroci, so protestirali proti nenehnim prekinitvam dobave tople vode in elektrike.

V Sloveniji ni primera BSE

27. 11. 2000 00.00

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ob preplahu v zvezi z boleznijo norih krav v številnih evropskih državah poziva pristojne slovenske oblasti k prepovedi uvoza kostne moke in uporabe le-te za krmo vseh domačih živali. Hkrati ZPS poziva k ustavitvi proste prodaje vseh tistih delov živali, s katerimi naj bi se bolezen prenašala, od pristojnih organov pa pričakuje, da bodo slovensko javnost čimprej celovito obvestili o preventivnih ukrepih v zvezi s to boleznijo.

Primera BSE v Sloveniji ni

21. 11. 2000 00.00

Primera bolezni norih krav oz. goveje spongiformne encefalopatije (BSE) kljub rednim testom Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) v Sloveniji do danes še ni ugotovila, je povedal direktor VURS Zoran Kovač. VURS opravlja teste na živalih, ki kažejo nevrološke motnje, hkrati pa od leta 1996 opravlja tudi t.i. monitoring na naključno izbranih živalih, s čimer ugotavlja stanje v populaciji. Po besedah Kovača bo Slovenija z letom 2001 začela pregledovati goveje črede z novimi testi, s čimer bo lahko dokazala prisotnost oz. neprisotnost BSE pri govedu. Opravljanje testov je pomembno tudi zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji.

Sreča v nesreči

20. 11. 2000 00.00

Sinoči je med pristankom na brniškem letališču zapeljalo s steze na travnik črnogorsko letalo z 48-imi potniki. Nihče od potnikov na srečo ni bil poškodovan, prav tako ne letalo. Nenavaden pa je vzrok za nesrečo. Po informacijah policije je bil vsega kriv pilotov kovček.

Rekodni zaseg heroina

17. 11. 2000 00.00

Predstavniki Slovenske policije in carine so na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili podrobnosti rekordnega zasega pošiljke 212 kg mamila heroin v Luki Koper 3. avgusta letos. Policisti so v sodelovanju z delavci carinske službe rekordno količino prepovedanega mamila odkrili pri pregledu kontejnerja, za katerega je obstajal utemeljen sum, da je v njem večja količina prepovedanih drog. Pri pregledu spremljajoče tovorne dokumentacije pa so še ugotovili, da je pravni lastnik oz. uvoznik isto podjetje kot v primeru nedavnega zasega 164,3 kg heroina, isti pa je tudi pošiljatelj, in sicer podjetje iz Turčije. Vrednost nekaj čez 376 kg, kar je skupna količina zaseženega heroina izredne kakovosti, na črnem trgu znaša približno 40 milijard tolarjev. Slovenska policija se je povezala z varnostnimi organi drugih držav. Na podlagi njihovih ugotovitev so v Turčiji že aretirali dve osebi. Prav tako pa so še dopolnili kazenske ovadbe zoper že prijete osumljence, ki so jih aretirali ob prvem zasegu mamila. V vseh vpletenih državah še potekajo obsežne kriminalistične preiskave.

Končali iskanje trupel

15. 11. 2000 00.00

Štiri dni po tragediji vlaka pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu so danes reševalne službe končale iskanje trupel žrtev. Reševalci so iz predora že potegnili 154 trupel, eno truplo pa naj bi še danes prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu.

Težave pri iskanju trupel

14. 11. 2000 00.00

Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.

Harrison Ford se ločuje

10. 11. 2000 00.00

58-letni ameriški igralec Harrison Ford se je po 17 letih zakona ločil od svoje žene, 49-letne scenaristke Melisse Mathison. V kratki izjavi za E-Online je par sporočil, da že en mesec živita ločeno. Fordova tiskovna predstavnica Patricia McQueeney pa je dejala, da je vzrok zakonskih težav fotografija, na kateri igralec pije šampanjec s 30-letno igralko Laro Flynn Boyle, ki jo je objavil National Enquirer. Harrison Ford je spoznal svojo ženo leta 1979 na snemanju filma Apokalipsa zdaj, v katerem je igral stransko vlogo. Zaradi Melisse se je ločil od prve žene Mary Marquardt, ki jo je poznal še iz šolskih dni in s katero je imel v petnajst let trajajočem zakonu dva otroka. Dva otroka ima igralec tudi v zakonu z Melisso Mathison.

V soboto podražitev elektrike

09. 11. 2000 00.00

Vlada je s soboto, 11. novembra, sklenila podražiti električno energijo. Za gospodinjstva se bo elektrika podražila za štiri odstotke, za industrijske odjemalce pa za dva odstotka. Trenutno gospodinjstva plačujejo električno energijo po ceni 16,66 tolarja za kilovatno uro v višji oz. 9,80 tolarja v nižji tarifi (plus 19-odstotni DDV).

Reševalna akcija Kurska končana

07. 11. 2000 00.00

Operacija ruskih in norveških potapljačev na potopljeni ruski podmornici Kursk v Barentsovem morju je končana. Ruski in norveški strokovnjaki so nadaljnje poskuse iskanja trupel ponesrečenih mornarjev razglasili za nevarne. Peti prekat je edini, kjer bi še lahko našli trupla, vendar so ta po mnenju vodstva mornarice v potapljačem nedostopnih mestih.

Pokopali zadnjega etiopskega cesarja

05. 11. 2000 00.00

V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.

Potapljači vrtajo v četrti prekat

03. 11. 2000 00.00

Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče &#8212

Vzrok nesreče znan

03. 11. 2000 00.00

Letalo singapurske letalske družbe, ki se je v noči s torka na sredo zrušilo na letališko stezo na letališču v Taipeiju, je vzletelo z napačne vzletne steze, so danes sporočili preiskovalci nesreče, ki je terjala 81 življenj.

Manjši dobiček Dresdner Bank

03. 11. 2000 00.00

Tretja največja nemška banka Dresdner Bank je v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila 18-odstoten padec čistega dobička. Vzrok za manjši dobiček so predvsem izdatki za prestrukturiranje ter odpravnine delavcem. Dresdner Bank je tako v prvih devetih mesecih ustvarila le 592 milijonov evrov dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 718 milijonov evrov dobička. Banka je morala v omenjenem obdobju 489 milijonov evrov nameniti za izplačilo odpravnin delavcem v svoji investicijski enoti, ki naj bi jo z združitvijo z največjo nemško banko Deutsche Bank ukinila. Potem ko je napovedana združitev z Deutsche Bank propadla, pa je Dresdner Bank začela s programom prestrukturiranja, ki jo je stal 330 milijonov evrov. Hkrati pa so se tudi administrativni stroški banke v devetih mesecih povečali za 18 odstotkov na 5,66 milijarde evrov ter še dodatno zmanjšali dobiček banke. Kljub padcu dobička, pa je ta še vedno večji, kot so ga Dresdner Bank napovedovali analitiki. Ti so namreč napovedovali, da bo banka v devetih mesecih zabeležila 550 milijonov evrov dobička.

Cenejši izdelki podjetja Intel

01. 11. 2000 00.00

Izdelki podjetja Intel so cenejši od 5 do 36 odstotkov, glavni vzrok za to pa je konkurenca AMD-ja. Znižanje velja za procesorje za osebne in prenosne računalnike, pa tudi za nove čipe Pentium 4, ki naj bi se na trgu pojavili konec novembra. Takrat bo najnovejši 1,5Ghz Pentium 4 veljal 795 ameriških dolarjev, njegov za 100Mhz počasnejši sorodnik pa 625 USD. Cene veljajo za količine nad 1000 enot in so zaradi konkurenčne AMD -jeve ponudbe nižje kot ponavadi ob začetku prodaje novih Intelovih izdelkov. Intel bo ob tem ponudil tudi denarno povračilo 70 dolarjev tistim izdelovalcem računalnikov, ki bodo hkrati s procesorjem uporabljali tudi njihov najnovejši nabor čipov i850 in Rambus spominske module. Tako bodo tekom prvih nekaj mesecev prodaje popusti veljali za vse sestavljalce, saj je i850 trenutno edini nabor čipov, ki podpira novi procesor Pentium 4.

Nesreča helikopterja v Italiji

31. 10. 2000 00.00

V nesreči helikopterja italijanske vojaške policije, ki je sinoči strmoglavil v bližini mesta Livorno na toskanski obali, je umrlo vseh osem potnikov in članov posadke. Kot je poročala italijanska televizija, so pripadniki italijanskih varnostnih sil šest ponesrečencev že našli, dva pa še iščejo. Vzrok nesreče zaenkrat še ni znan, domnevajo pa, da je šlo bodisi za tehnično okvaro ali pa za človeško napako. Helikopter AB 412 je strmoglavil kmalu po vzletu z otoka Capraia. Med žrtvami nesreče je sedem karabinjerjev, osma žrtev pa je civilist, ki naj bi ga peljali na sodišče.

Crossair bo ukinila letalske linije

30. 10. 2000 00.00

Švicarska letalska družba Crossair, ki se spopada z izgubo, bo ukinila nekatere letalske linije, prodala nekaj letal in odpustila del zaposlenih. Končno odločitev o tem bo vodstvo družbe Crossair sprejelo v roku dveh tednov, je povedal direktor družbe Moritz Suter. Namestnik direktorja Andre Dose pa je dejal, da gre za preživetje družbe, in da načrtujejo varčevalni program, s katerim bi prihranili več deset milijonov nemških mark. Kot vzrok za varčevalni program je Crossair navedel kolektivno pogodbo, glede katere se družba že več mesecev ne more dogovoriti s piloti, po besedah Suterja pa pomembno vlogo v krizi letalske družbe igrajo tudi visoke cene goriva in visok tečaj dolarja.

Skupna izjava EU in Rusije

30. 10. 2000 00.00

Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.

Nadaljevanje dviga trupel

29. 10. 2000 00.00

Skupina norveških potapljačev je zgodaj zjutraj dvignila na površje še nekaj trupel, tokrat iz devetega prekata, kamor se je zateklo 23 mornarjev, ki so preživeli eksplozijo. Zaradi izmaličenosti njihova identiteta še ni znana. V Severomorsku na ruskem severu pa so se na največji žalni slovesnosti doslej poslovili od štirih mornarjev, prvih, ki so jih s Kurska dvignili v sredo in čertek.

Nuklearko Temelin znova zagnali

29. 10. 2000 00.00

Jedrska elektrarna Temelin na jugu Češke je danes znova začela poskusno obratovati, potem ko so včeraj odpravili vzrok izpada glavne krožne črpalke v nuklearki.

Denarna pomoč za dvig Kurska

27. 10. 2000 00.00

Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.

Tajvanska vlada ustavila gradnjo jedrske elektrarne

27. 10. 2000 00.00

Tajvanska vlada je danes ustavila sporno gradnjo nove jedrske elektrarne. Novi tajvanski premier Chang Chun-Hsiung je kot vzrok za ustavitev gradnje navedel varnostne in okoljevarstvene razloge.

4 mrtvi in 17 ranjenih v eksploziji

24. 10. 2000 00.00

V sinočnji eksploziji v vojaškem skladišču streliva na vzhodu Mehike, ko naj bi eksplodiralo približno 600 kilogramov eksplozivnih teles, so umrli štirje vojaki, 17 pa je bilo ranjenih. Pri eksploziji naj bi bila uničena tudi ena od spalnic v vojašnici.