w bush
Bruce Willis in Laura Bush za posvojitev otrok
25. 07. 2002 00.00
Bruce Willis bo skupaj z ameriško prvo damo, Lauro Bush, posnel televizijski spot, namenjen vzpodbujanju Američanov k posvojitvi otrok.
Bush vidi Palestino brez Arafata
25. 06. 2002 00.00
Ameriški predsednik George Bush kot pogoj za podporo ZDA pri ustanovitivi palestinske države zahteva zamenjavo Jaserja Arafata. V spopadih z izraelsko vojsko pa je danes umrlo pet Palestincev.
Američani očarani nad Lauren
24. 06. 2002 00.00
Lauren Bush, nečakinja ameriškega predsednika Georgea W. Busha, krasi zadnjo naslovnico revije ''Glamour''. Cela Amerika je očarana nad seksi platjo Bushevega klana.
Ameriški ukrepi bodo prizadeli EU
06. 03. 2002 00.00
Ameriška odločitev o uvedbi 30-odstotnih carin za uvoz jekla v ZDA je precej razburila EU in nekatere druge države, ki so že napovedale protiukrepe. Član uprave slovenskih železarn Vasilij Prešeren je za 24 ur povedal, da jih uredba ne bo prizadela.
ZDA uvedle carine na jeklo
05. 03. 2002 00.00
Ameriški predsednik George Bush se je odločil za uvedbo do 30-odstotnih carin na skoraj vse vrste uvoženega jekla. EU je odločena sprejeti protiukrepe, naši jeklarji pa še čakajo na uradno objavo ukrepov.
Pet mesecev po napadu
17. 02. 2002 00.00
Od napadov na newyorški Svetovni trgovinski center je minilo dobrih pet mesecev. Razmere na svetu so se od tedaj zelo spremenile, pojavila se je nova oblika vojne, ki jo Američani imenujejo vojna proti terorizmu.
Busheva alternativa Kjotskemu sporazumu
14. 02. 2002 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush bo predstavil svoj načrt ukrepov proti segrevanju svetovnega ozračja in načine postopnega zmanjševanja emisije plinov ameriške industrije, ki je eden največjih onesnaževalcev svetovnega ozračja.
Bush prekašal celo Hitlerja
10. 02. 2002 00.00
Celo Hitlerju ni uspelo tako zlorabiti OI v lastne propagandne namene, kot si je privoščil George W. Bush na otvoritvi letošnjih ZOI.
Začetek zimskih OI
09. 02. 2002 00.00
V ameriškem Salt Lake Cityju so se s spektakularno otvoritveno slovesnostjo, med katero so se poklonili tudi spominu žrtvam napadov v ZDA 11. septembra lani, začele 19. zimske olimpijske igre. Podelili pa so že prve komplete medalj.
Pritožba v primeru Lockerbie
23. 01. 2002 00.00
V nizozemskem Camp Zeistu se je začela obravnava pritožbe Libijca al Megrahija, ki je bil obsojen za bombni atentat na ameriško letalo nad škotskim mestom Lockerbie. Odvetniki napovedujejo, da bodo z novimi dokazi zavrgli prvotno obsodbo.
Se vojna proti terorizmu širi?
19. 12. 2001 00.00
Ameriški vojaški viri poročajo, da bi bila naslednja tarča ameriške vojne proti terorizmu lahko Somalija. Napadi in pritiski na Somalijo pa morda ne bodo vojaški.
Pod nadzorom tudi pošta
12. 12. 2001 00.00
V strahu pred terorističnimi napadi bodo prireditelji olimpijskih iger v ameriškem Salt Lake Cityju pregledali tudi vso pošto. Skuščina ZN pa je sprejela posebno resolucijo o "olimpijskem premirju" med zimskimi igrami.
Dan ameriške neodvisnosti
04. 07. 2001 00.00
Američani danes praznujejo Dan neodvisnosti. Večina Američanov bo največji državni praznik proslavila na običajen način, s paradami, ognjemeti, predvsem pa družinskimi pikniki z obilico ameriških specialitet kot so hamburgerji in hot-dogi.
Bush potrebuje tečaj geografije
25. 06. 2001 00.00
Cel razred enajstletnikov iz Lancashira na severozahodu Anglije je prepričan, da bi moral ameriški predsednik George W. Bush še enkrat v šolo, potem ko jih je v pismu nagovoril z Američani. Učenci so bili sicer prijetni presenečeni, ko so dobili predsednikovo pismo, v katerem se jim je ta zahvalil za njihovo čestitko, ki so mu jo poslali ob njegovi izvolitvi. Bruhnili pa so v smeh, ko jim je učitelj do konca prebral pismo, ki je bilo sledeče: "Kot mladi Američani imate pred sabo pomembno nalogo, to je postati dobri državljani. Upam, da se boste še naprej marljivo učili v naši lepi domovini." Otroci so menili, da bi lahko enega izmed najpomembnejših svetovnih mož podučili nekaj malega o geografiji.
Putin-Bush tudi na spletu
07. 06. 2001 00.00
Direktorica Urada vlade za informiranje, Alja Brglez, je za 24ur povedala, da so pripravili novo spletno stran, ki javnost obvešča o pripravah na ameriško-ruski vrh v Sloveniji.
Bush in Šaron 
27. 04. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je včeraj ocenil, da bi jordansko-egiptovski mirovni načrt, s katerim naj bi obnovili palestinsko-izraelska pogajanja, lahko bil uspešen, a nad samim načrtom ni pokazal pretiranega navdušenja. Powell je pred parlamentarno komisijo poudaril, da ZDA preučujejo nove predloge za končanje nasilja na Bližnjem vzhodu, ki bodo lahko uresničeni le, če se bo zmanjšalo nasilje.
Eksplozija v Ramali
19. 04. 2001 00.00
V središču Ramale na Zahodnem bregu v bližini sedeža Force 17, garde palestinskega voditelja Jaserja Arafata, je odjeknila močna eksplozija, v kateri so bili lažje ranjeni trije ljudje. Po navedbah palestinskih virov naj bi stavbo napadel izraelski helikopter, vendar pa uradnega potrdila teh navedb za zdaj še ni. Izraelska stran je vpletenost v incident zanikala.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
Powell poziva k ustavitvi nasilja
25. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Največji ameriški predsedniki
20. 02. 2001 00.00
Američani na vprašanje, kdo je po njihovem mnenju največji predsednik ZDA, v anketah največkrat navedejo ime Ronalda Reagana, Johna F. Kennedyja in Abrahama Lincolna. Trem "največjim" sledijo Bill Clinton, Franklin Roosevelt, Henry Truman, George Washington in Jimmy Carter, je pokazala anketa inštituta Galup. Sicer pa se v anketi pojavljajo tudi sedanji predsednik George W. Bush, Theodore Roosevelt, Richard Nixon in Dwight Eisenhover. V februarski anketi je največ, kar 18 odstotkov vprašanih, za največjega predsednika ZDA imenovalo Ronalda Reagana, Kennedyja je navedlo 16, Lincolna pa 14 odstotkov vprašanih. V isti anketi pred letom dni sta bila največkrat omenjena Kennedy in Lincoln, sledila pa sta jima Reagan in Franklin Roosevelt. Na vprašanje, ali bi ž eleli na predsedniškem položaju videti Georga Washingtona ali Abrahama Lincolna, se je šest od desetih vprašanih odločilo za Lincolna, trije od desetih Američanov pa za Washingtona.
Civilista za krmilom podmornice
14. 02. 2001 00.00
Ameriško ministrstvo za obrambo je potrdilo, da sta ameriško jedrsko podmornico Greeneville v času trčenja z japonsko ribiško ladjo upravljala dva civilista. En civilist pa naj bi bil na komandnem mestu med simulacijo manevra za nujne razmere.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Bush se je zahvalil Drnovšku
31. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je od ameriškega predsednika Georga W. Busha prejel pismo, v katerem se mu je ta zahvalil za čestitke ob izvolitvi. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je predsednik Bush v pismu zapisal, da se spominja pogovorov s premierom Drnovškom v Austinu in da se veseli njunega sodelovanja za okrepitev sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in ZDA.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.
Bush za znižanje davkov
25. 01. 2001 00.00
Po včerajšnjem srečanju s predstavniki demokratov in republikancev v kongresu je ameriški predsednik George W. Bush ocenil, da ga stanje v ameriškem gospodarstvu ne navdaja s takšnim optimizmom, kot bi si želel. Zato je po njegovem mnenju toliko bolj nujno potrebno izpeljati načrt znižanja davkov.
Kakšen je novi predsednik
21. 01. 2001 00.00
Potem ko je v Belo hišo prišel novi ameriški predsednik George W. Bush, se vsi sprašujejo, kakšen je v resnici. Ameriški mediji so izsledili naslednje podatke: Bushev najljubši igralec je Jack Nicholson, najljubša knjiga je roman Larryja McMurtryja o divjem zahodu Lonesome dove (Osamljena golobica). Med njegove največje vrline spada, da ne gleda televizije. Njegov najljubši zajtrk je sestavljen iz žitaric, obogatenih s proteini, sicer pa se rad loti vsake hrane z žara in brokolija, upreti pa se ne more kokosovi piti. Srečate ga lahko v njegovi najljubši restavraciji Cooper's Old Time v Teksasu. Med njegove priljubljene glasbenike sodijo Everly Brothers, Buddy Holly in Van Morrison, njegov najljubši film pa je Reševanje vojaka Ryana. Bush vsak dan preteče pet kilometrov, rad pa igra tudi golf in baseball. Novi ameriški predsednik pa ni ponočnjak - vsak dan gre v posteljo že ob pol desetih.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
Bush ostal brez ministrske kandidatke Chavezove
10. 01. 2001 00.00
Kandidatka za ministrico za delo v novi administraciji predsednika ZDA Georga W. Busha, Linda Chavez, je odstopila od nominacije, še preden je prišla na vrsto za zaslišanje pred pristojnim senatnim odborom. Ameriški sidnikati so bili od vsega začetka proti imenovanju, zaradi njenih konservativnih pogledov, pa ni bila pogodu niti demokratskim kongresnikom. Osnovni razlog za odstop od kandidature je bilo razkritje podatka, da je pred leti sprejela v svoj dom nezakonito priseljenko iz Gvatemale, ki naj bi ji pomagala pri hišnih opravilih, Chavezova pa naj bi ji za to dala "žepnino".