wb
Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
V Pragi ranjenih 15 policistov <BR>
26. 09. 2000 00.00
Med protesti nasprotnikov globalizacije v Pragi, kjer se je danes začelo letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB), je bilo ranjenih približno 15 policistov in več protestnikov. Protestniki naj bi skušali prebiti policijski kordon v bližini kongresnega središča, kjer poteka zasedanje IMF in WB. Anarhisti so na policiste metali molotovke in kamenje, zažgali pa so tudi ameriško zastavo. Varuhi reda so na napade odgovorili s solzivcem in vodnimi topovi.
Ogrožena stabilnost BiH
08. 08. 2000 00.00
Vodji misij Svetovne banke (WB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v BiH Joseph Ingram in Bruno de Schätzen sta včeraj opozorila, da je zaradi neizvajanja potrebnih gospodarskih reform in razširjene korupcije še naprej ogrožena stabilnost BiH, resne posledice pa bi se po njunem mnenju lahko pokazale že kmalu. Na srečanju z novinarji v Sarajevu sta še menila, da bi se vladi Federacije BiH in Republike srbske v prihodnjih mesecih lahko soočili z razmerami, podobnimi bankrotu. Vladi obeh entitet v BiH že od prvih jesenskih mesecev nista mogli zagotoviti denarja za izplačilo plač in pokojnin, saj za to ni bilo sredstev v obeh proračunih. Po besedah de Schätzna se bo v proračunu Republike srbske pojavil primanjkljaj v višini 200 milijonov konvertibilnih mark, proračunski primanjkljaj v Federaciji BiH pa bo znašal okrog 140 milijonov konvertibilnih mark.
Odobren dodaten denar za Kosovo
02. 08. 2000 12.00
Izvršni odbor Svetovne banke (WB) je sinoči odločil, da bo namenil dodatnih 35 milijonov dolarjev za Kosovo. Novo nakazilo je del programa, ki ga je WB začela izvajati oktobra 1999. Odločitev mora podpreti še svet guvernerjev WB, ki bo imel letno zasedanje konec septembra v Pragi. WB je sicer za obnovo Kosova že namenila 60 milijonov dolarjev, ki jih bo izplačevala v obdobju dveh let.
Svetovna banka odobrila manj posojil
01. 08. 2000 13.46
Svetovna banka (WB) je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo 30. junija letos, državam v razvoju odobrila za 15,3 milijarde dolarjev posojil, medtem ko so te še v letu prej dobile za 29 milijard dolarjev posojil.
Armeniji 40 milijonov dolarjev pomoči
11. 06. 2000 14.05
Svetovna banka (WB) je Armeniji za obnovo cestne in železniške infrastrukture namenila posojilo v vrednosti 40 milijonov dolarjev, so pred dnevi sporočili iz WB.
Posojilo za posodobitev trgovine in prometa
31. 05. 2000 07.55
Svetovna banka (WB) bo Bolgariji sprostila posojilo v višini 7,7 milijona evrov, je v Sofiji sporočil predstavnik WB Thomas O'Brien. Sredstva bodo namenjena programu za posodobitev trgovine in prometa na jugovzhodu Evrope, je še pojasnil O'Brien.
Svetovna banka bo Bolgariji sprostila posojilo
28. 05. 2000 19.37
Svetovna banka (WB) bo Bolgariji sprostila posojilo v višini 7,7 milijona evrov, je v Sofiji sporočil predstavnik WB Thomas O'Brien. Sredstva bodo namenjena programu za posodobitev trgovine in prometa na jugovzhodu Evrope, je še pojasnil O'Brien.
Wolfensohn kritiziral neučinkovito rabo kreditov
02. 02. 2000 21.33
Predsednik Svetovne banke (WB) James Wolfensohn je danes v uradni izjavi, ki so jo objavili v Moskvi, od ruskih oblasti zahteval učinkovito ravnanje z mednarodnimi krediti.
WB bo podprla zdravstveni sistem na Hrvaškem
06. 10. 1999 15.37
Svetovna banka (WB) je danes odobrila 29 milijonov dolarjev vredno posojilo za projekt izboljšanja zdravstvenega sistema na Hrvaškem. S spremembami bi namreč radi ustvarili bolj uspešen, učinkovit in finančno znosen zdravstveni sistem. S projektom bodo izboljšali zdravstveno varstvo na Hrvaškem na področju dostopnosti do zdravstvenih storitev, javnega zdravstva, obravnave farmacevtskih odpadkov, nekaterih sistemskih sprememb v informatiki, obdelavi podatkov in drugih pisarniških postopkih ter na področju projektnega vodenja.
Zaključek letnega zasedanja IMF in WB
01. 10. 1999 10.08
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je včeraj ob koncu letnega zasedanja IMF in Svetovne banke (WB) dejal, da se je možno izogniti prihodnjim finančnim krizam, če bodo vlade nadaljevale z reformami, ki so jih začele izvajati med lanskoleto gospodarsko krizo.
Švedska zagotovila pomoč
30. 09. 1999 15.49
Slovenski finančni minister Mitja Gaspari, ki se udeležuje letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB) v Washingtonu, je med številnimi srečanji izpostavil pogovore s predstavniki Švedske, pri čemer sta strani dosegli končno potrditev dogovora o pomoči Švedske pri upravljanju z javnimi financami v Sloveniji.
Začetek zasedanja IMF in WB
28. 09. 1999 21.50
V Washingtonu se je danes uradno začelo letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB). Na tridnevni konferenci bodo finančni ministri in guvernerji bank iz več kot 180 držav preučevali razmere v svetovnem gospodarstvu.
Posojila Armeniji
05. 06. 1999 12.49
Svetovna banka (WB) bo Armeniji v prihodnjih treh letih dodelila posojila v vrednosti 240 milijonov dolarjev, je po petkovem srečanju z armenskim predsednikom Robertom Kočarijanom in drugimi visokimi predstavniki države povedal predsednik WB James Wolfehnson, ki je sicer na turneji po kavkaških državah. Po navedbah Wolfenshona bodo 120 milijonov dolarjev namenili za prenovo ceste med Erevanom in Tbilisijem v Gruziji, ostalo pa za namakalne projekte, transportno infrastrukturo in pravni sistem.
WB namerava dati Rusiji milijardno posojilo
26. 02. 1999 12.54
Svetovna banka (WB) namerava dati Rusiji posojila v skupni višini več kot milijardo dolarjev. Sporazumi, ki so jih podpisali danes v Moskvi, predvidevajo več posojil po 400 milijonov dolarjev za sanacijo premogovništva in izgradnjo cest kot tudi posojila v višini prek 250 milijonov dolarjev za socialne namene, so poročale ruske tiskovne agencije.