william
Slab odziv britanskih volilcev
07. 06. 2001 00.00
Z volišč v Londonu, Manchestru, Liverpoolu in Leedsu poročajo, da je volilna udeležba doslej nenavadno nizka. Če bo šlo tako naprej, bo končna udeležba od 60 do 65-odstotna, kar je še manj od doslej najnižje volilne udeležbe leta 1997, ko je bila 71-odstotna. Svoje glasove so že oddali tudi vsi trije vodilni kandidati. Premier Blair je v spremstvu soproge Cherie in njunih treh starejših otrok volil v volilni enoti Sedgefield. Vodja konservativcev William Hague prav tako v spremstvu soproge Ffion je svoj glas oddal v volilni enoti Richmond (North Yorkshire). Vodja britanskih liberalnih demokratov Charles Kennedy je glasoval po pošti.
Burns prispel v Kairo
31. 05. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns je iz Jordanije dopotoval v Kairo, kjer bo egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka seznanil z rezultati posredovanja med Izraelci in Palestinci. Rezultat Burnsovega posredovanja na Bližnjem vzhodu so sredini pogovori med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb, ki sicer niso prinesli posebnih rezultatov, prišlo pa je do manjšega napredka, tako da se bodo v prihodnjih dneh nadaljevali. Kraj in datum sestanka še ni določen.
Burns za mir na Bližnjem Vzhodu
28. 05. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns je danes začel drugi dan pogovorov z bližnjevzhodnimi stranmi, s katerimi naj bi končal osemmesečno nasilje. To je prvi večji prispevek administracije ameriškega predsednika Georgea Busha za končanje izraelsko-palestinske krize. Včeraj se je Burns srečal tako s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, kot z izraelskim premierom Arielom Šaronom. Po srečanju z Arafatom je Burns dejal, da bosta obe strani morali narediti težke odločitve, vendar jih bosta morali, če želita prekiniti tok nasilja in se vrniti k pogajanjem. Mitchellovo poročilo naj bi bil način, kako prekiniti krog nasilja, je dejal Burns. S tem naj bi se strinjal tudi Šimon Peres, ki se je prav tako dobil z Burnsom. V uradnem sporočilu po srečanju pa ni omenjeno, ali Izrael sprejema zamrznitev gradnje judovskih naselij na palestinskih ozemelj, kar predlaga načrt, izraelski premier Ariel Šaron pa to odločno zavrača.
Bombna napada v Jeruzalemu
27. 05. 2001 00.00
Prva bomba je eksplodirala malo po polnoči v četrti z lokali, kjer se zbirajo mladi, vendar žrtev ni bilo. Že čez devet ur je v Jeruzalemu v bližini poveljstva izraelske policije v zahodnem delu mesta eksplodirala druga bomba. Kot je povedal načelnik tamkajšnje policije, je bilo ranjenih 31 oseb. Odgovornost za napad je že prevzela Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, ki je pojasnila, da je bomba odgovor na izraelske zločine.
Ubit aktivist Fataha
26. 05. 2001 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je v bombni eksploziji umrl aktivist Arafatovega Fataha, šest ljudi pa je bilo ranjenih. Palestinski viri so najprej trdili, da je šlo za nesrečo, nato pa so uradne palestinske oblasti obtožile Izrael, da je izpeljal atentat. Izraelska vojska je obtožbe že zavrnila.
Združitev podjetij za predelavo nafte
12. 05. 2001 00.00
Ameriški gigant za predelavo nafte Valero je sporočil, da bo za 4,03 milijarde dolarjev odkupil konkurenčno rafinerijo Ultramar Diamond Shamrock in tako postal največje ameriško neodvisno podjetje za predelavo nafte v ZDA.
Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu
11. 04. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.
Tango v CD
07. 04. 2001 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je s plesno predstavo Circa, nastopila kanadska skupina The Holy Body Tatoo, katere jedro tvorita koreografa in plesalca Dana Gingras in Noam Gagnon, ki skupaj plešeta že štirinajst let. Skupina v svojih predstavah uporablja večmedijski pristop, saj vključuje film, video in glasbo, kar deloma velja tudi za gostujočo predstavo. Omenjena plesalca izvajata senzualen, erotičen tango, skozi katerega gledalec sledi vzponu, klimaksu in propadu ljubezenske zgodbe, ki se, sodeč po filmski projekciji v ozadju, odvija v Parizu. Film za predstavo je oblikoval William Morrison, nominiranec za nagrado grammy, glasba pa je delo skupine The Tiger Lilles, avstralskega violonista Warrena Ellisa in Stevena Severina, bivšega člana skupine Siouxie and The Banshees.
Owens v Sloveniji
05. 04. 2001 00.00
Slovenijo je danes na povabilo predsednika vlade Janeza Drnovška obiskal guverner ameriške zvezne države Kolorado William Owens, ki ga je poleg gostitelja sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan. S slednjim sta največ pozornosti namenila širitvi zveze Nato, predsednik pa se je gostu zahvalil tudi za pozorno skrb, ki jo kot guverner namenja slovenski skupnosti v Koloradu, in sodelovanju s Slovenijo.
Umrl William Hanna
23. 03. 2001 00.00
V Los Angelesu je v 90. letu starosti umrl William Hanna, pionir risanih filmov, ki je skupaj z Josephom Barbero v 50. letih med drugim ustvaril eno najbolj znanih risank - Toma in Jerryja.
Prva posadka se je vrnila na Zemljo
21. 03. 2001 00.00
Po 12 dneh, 19 urah, 49 minutah in 32 sekundah se je z odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) danes vrnil ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Discovery se je s poldrugo uro zamude ob 8.31 in 41 sekund po srednjeevropskem času dotaknil 15. pristajalne steze v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi. Med odpravo STS-102 je ameriško vesoljsko plovilo omogočilo prvo zamenjavo stalne posadke postaje in dostavilo znanstveno opremo za ameriški modul Destiny. Z Discoveryjem se je po 141 dneh bivanja v vesolju vrnila prva posadka MVP, ki je na postaji delala 138 dni. Polet raketoplana je trajal dan dlje kot so načrtovali.
Discovery se je poslovil od MVP
19. 03. 2001 00.00
Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.
Srbi spoštujejo premirje
15. 03. 2001 00.00
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je sporočil, da je jugoslovanska vojska danes umaknila težko orožje z območja Bujanovca, Preševa in Medvedja na jugu Srbije, tako kot to določa sporazum o premirju na jugu Srbije. Sporazum so v ponedeljek podpisali albanski uporniki in srbska vlada pod okriljem zveze NATO, v skladu z njim pa je vojska težko orožje vrnila v vojašnice. Prekinitev ognja, ki na jugu Srbije velja od torka, strani spoštujeta.
Vesoljski sprehod na MVP
11. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP), se je davi ob 6.12 po srednjeevropskem času iz ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery začel prvi od dveh vesoljskih sprehodov v času enotedenskega obiska raketoplana. Vesoljec James Voss in vesoljka Susan Helms bosta pomagala premestiti povezovalni tunel PMA-3 (Pressurized Mating Adapter) in namestila opremo za kanadsko mehanično roko. Tunel bodo s pomočjo mehanične roke raketoplana premestili s spodnjega na levo združevalno mesto modula Unity. Sprehod bo trajal predvidoma dobrih sedem ur.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Krst letalonosilke Ronald Reagan
05. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v virginijski ladjedelnici Newport News prisostvoval krstu letalonosilke, ki bo nosila ime 40. predsednika ZDA Ronalda Reagana. Steklenico šampanjca je ob boku letalonosilke razbila Reaganova soproga Nancy, ob strani pa so ji stali Bush s soprogo Lauro ter ladjar William Fricks. Letalonosilka Ronald Reagan, ki bo predana namenu komaj leta 2003, je predzadnja iz razreda Nimitz in prva, ki nosi ime še živeče osebe.
Odštevanje pred izstrelitvijo Discoveryja
05. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16. uri po srednjeevropskem času začelo tridnevno odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) prepeljal sedemčlansko ameriško-rusko posadko vesoljcev. V Discoveryju bodo trije vesoljci, ki bodo zamenjali sedanjo posadko na MVP.
Admiral se je opravičil
27. 02. 2001 00.00
Pomočnik ameriškega poveljnika pomorskih operacij, admiral William Fallon, se je danes ob začetku tridnevnega obiska na Japonskem v imenu ameriške vlade, mornarice in ljudstva uradno opravičil za nesrečo, v kateri je ameriška vojaška podmornica 9. februarja trčila v japonsko ribiško ladjo in jo potopila. Fallon bo skušal med obiskom ublažiti jezo Japoncev zaradi omenjenega trčenja, v katerem je umrlo 9 ljudi.
Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.
Sojuz TM-31 premestili z Zvezde na Zarjo
24. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje vesoljskih poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31 ob 11.03 po srednjeevropskem času ločila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Poveljnik odprave William Shepherd, poveljnik Sojuza TM-31 Jurij Gidzenko in ladijski inženir Sergej Krikaljov, ki so na postaji od začetka novembra lani, so v ročno vodeni ladji obleteli postajo in jo pri tem predvidoma fotografirali. Predstavnica CUP Vera Medvedkova je povedala, da se je Sojuz TM-31 ob 11.38 po srednjeevropskem času samodejno združil z modulom Zarja, ki je del MVP.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Cohen pisal Grizoldu
14. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister William Cohen je ob slovesu s položaja v pismu slovenskemu kolegu Antonu Grizoldu izrazil pohvalo Sloveniji za njeno aktivno vlogo v JV Evropi. Po Cohenovem mnenju Slovenija s svojo dejavnostjo v okviru programa zveze NATO Partnerstvo za mir prispeva k sodelovanju v Evropi in ohranitvi močnih transatlantskih povezav.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Placido Domingo bo igral Puccinija
11. 02. 2001 00.00
Španski tenorist Placido Domingo bo nastopil v vlogi Giaccoma Puccinija v filmu o slavnem italijanskem skladatelju. Film naj bi začeli snemati letos. "Projekt je dobro zastavljen, zdaj pa čakamo še na scenarij," je povedal slavni tenorist. Snemali naj bi marca, aprila, vendar se bo snemanje verjetno zavleklo do konca leta, je še dejal Domingo. To bo njegova prva filmska vloga. 60-letni pevec je sicer umetniški vodja opere v Washingtonu in Los Angelesu. Film o življenju Giaccoma Puccinija (1858-1924) bo režiral William Friedkin, režiser filma Izganjalec hudiča.
Streljanje na jugu Srbije
06. 02. 2001 00.00
Albanski uporniki na jugu Srbije v vasi Lučani blizu administrativne meje s Kosovom streljali na visoko ameriško delegacijo, incident pa je potrdil tudi podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović. V ameriški delegaciji sta bila med drugim tudi ameriški veleposlanik v ZR Jugoslaviji William Montgomery in posebni ameriški odposlanec za Balkan James Perdu, ki sta se pred streljanjem zatekla v eno izmed nadzornih točk srbske policije, obisk pa sta nato nadaljevala v oklepnih vozilih. Oba diplomata sta se pred tem sestala s predstavniki srbskih oblasti ter z uporniškimi Albanci.
Britanke glasovale za Clooneya
05. 02. 2001 00.00
Po podatkih, ki jih je objavil britanski časnik Your home, bi anketirane ženske zjutraj, ko bi se zbudile, ob sebi najraje videle ameriškega filmskega zvezdnika Georga Clooneya.
Študentom grozi kazen
02. 02. 2001 00.00
Brian Lang, ravnatelj univerze St. Andrews University v Edinburghu, kjer bo britanski princ William septembra letos začel študij umetnostne zgodovine, je odločen, da zaščiti prinčevo zasebnost.
Princ William dviguje ugled univerzi
29. 01. 2001 00.00
Britanski princ William še sploh ni začel obiskovati univerze St. Andrews, pa škotska šola že uživa v njegovi slavi. Na prestižno univerzo se je namreč prijavilo kar 44 odstotkov študentov več kot lani, tako da se bo za 1250 razpisanih mest potegovalo kar 9212 študentov. 18-letni princ, ki letos "pavzira" in v tem času dela in potuje, bo začel s študijem umetnostne zgodovine septembra.
Umrl soustanovitelj Hewlett-Packarda
13. 01. 2001 00.00
Soustanovitelj računalniškega podjetja Hewlett-Packard, William R. Hewlett, je včeraj umrl v starosti 87 let, so sporočili iz podjetja. Hewlett-Packard, eno od vodilnih svetovnih podjetij na področju tehnologije, sta v neki garaži v Palo Altu, ki je kasneje postal srce silicijeve doline v ameriški zvezni državi Kalifornija, leta 1938 ustanovila inženirja z univerze Stanford, Bill R. Hewlett in David Packard.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.