yorker

Goste presenetil s poroko

29. 07. 2007 18.36

Steve Martin je goste svoje zabave presenetil z veselo novico. Ne da bi vedeli, so namreč prišli na njegovo poroko z Anne Stringfield.

Martin kmalu pred oltar

24. 07. 2007 12.06

Hollywoodski komični igralec Steve Martin se bo poročil s svojo z dolgoletno ljubeznijo, skoraj pol mlajšo novinarko Anne Stringfield.

Pripravlja Izrael napad na Iran?

07. 01. 2007 15.01

Po navedbah britanskega časnika Sunday Times naj bi Izrael pripravljal napad na Iran.

Iran se je pritožil Ananu

01. 05. 2006 17.53

Iran je generalnemu sekretarju ZN Kofiju Ananu napisal pismo, v katerem se pritožuje zaradi domnevnih groženj ZDA.

Washington: 'Prazne marnje!'

10. 04. 2006 11.58

ZDA zanikajo namigovanja, da naj bi pripravljale napad s taktičnim jedrskim orožjem na Iran.

Velika čast za Stevea Martina

24. 10. 2005 16.53

Komedijantu Steveu Martinu so izročili eno največjih ameriških nagrad za komedijo, nagrado Mark Twain za humor.

Iran sprejel vse vojaške ukrepe

23. 01. 2005 00.00

Iran je zaradi groženj ZDA že sprejel vse vojaške ukrepe, možnost napada pa sicer ocenjuje kot zelo majhno.

Bush grozi Iranu

18. 01. 2005 00.00

Ameriški predsednik Bush ni izključil možnosti vojaškega posega v Iranu, če bo ta še naprej oviral delo mednarodne skupnosti.

Za lepšo vojsko

23. 07. 2004 00.00

Če nimate denarja za lepotno operacijo, se pridružite ameriški vojski, kjer boste upravičeni do brezplačne storitve lepotnega kirurga.

Rumsfeld osebni rabelj zapornikov?

16. 05. 2004 00.00

Po pisanju tednika <em>The New Yorker</em> naj bi Donald Rumsfeld osebno odobril skrivni sistem zasliševanja zapornikov, ki je privedel do zlorab.

Ukor za mučitelje iraških zapornikov

03. 05. 2004 00.00

Ameriška vojska je šestim častnikom, ki so bili prisotni pri izživljanju nad iraškimi zaporniki, izrekla strog pisni ukor.

Salman Rushdie piše scenarij

17. 01. 2004 00.00

V Indiji rojeni britanski pisatelj Salman Rushdie trenutno piše scenarij za svojo prijateljico, indijski model Padma Lakshmi.

Susan Sontag dobila nagrado za mir

18. 06. 2003 00.00

Ameriška avtorica Susan Sontag je letošnja dobitnica prestižne nagrade za mir, ki jo podeljujejo nemški knjigotržci. Sontagova si je nagrado prislužila za svojo vlogo intelektualne ambasadorke med Združenimi državami Amerike in Evropo ter za aktivizem na področju človekovih pravic.

Intervencijske enote v težavah?

30. 03. 2003 00.00

Avstralski obrambni minister Robert Hill je priznal, da so koalicijske sile, med katerimi so tudi avstralski vojaki, zašle v hude težave. Neobičajne metode vojskovanja in učinkovit iraški upor v manjših mestih preprečujejo, da bi zavezniške sile hitro napredovale.

Odprt Frankfurt po Frankfurtu

06. 11. 2001 00.00

V sprejemni dvorani Cankarjevega doma so odprli 15. prodajno razstavo izbrane tuje literature Frankfurt po Frankfurtu. Razstavo je odprl minister za informacijsko družbo Pavel Gantar.

Napadi tudi med ramadanom

04. 11. 2001 00.00

Ameriški obrambni sekretar Rumsfeld je napovedal, da ZDA načrtujejo napade tudi med muslimanskim svetim mesecem ramadanom. Britanska vlada pa namerava odposlati več tisoč vojakov kopenskih enot, da bi zavzeli strateško pomembno mesto Mazar-i-Šarif.

Umrl ameriški pesnik Robert Lax

28. 09. 2000 00.00

V starosti 84 let je umrl ameriški pesnik Robert Lax, je v Münchnu sporočila založba Pendo. Lax, ki je zaslovel z liriko in kratko prozo, in je nazadnje živel v Grčiji, je slovo od življenja dočakal v ameriškem mestecu Olean v zvezni državi New York. Lax se je rodil 30. novembra 1915 v družini judovskih priseljencev iz Avstrije. Študiral je na univerzi Columbia, nato pa postal filmski kritik. Med drugim je delal tudi v Hollywoodu, bil pa je tudi urednik časnikov The New Yorker in Time Magazine. Leta 1963 se je preselil v Grčijo, kjer je živel odmaknjeno od sveta. Laxove pesmi so na meji med slikarstvom in glasbo, pogosto so ga primerjali z leta 1992 umrlim ameriškim skladateljem Johnom Cageom, je izjavil direktor Pendo založbe Ernst Piper.

Umrl ameriški pisatelj William Maxwell

03. 08. 2000 21.17

Ameriški pisatelj in lektor pri časniku The New Yorker, William Maxwell, je umrl v 91. letu starosti. Po poročanju medijev je Maxwell umrl že v ponedeljek v svojem stanovanju na Manhattanu. V štirih desetletjih dela pri omenjenem časniku je Maxwell sodeloval s pisatelji, kot so John Updike, John Cheever, J.D. Salinger, Vladimir Nabokov, Mary McCarthy in Isaac Bashevis Singer. ''Ni veliko Billov Maxwellov,'' je v nekem intervjuju dejal Updike. ''Dober lektor je tisti, ki z vzpodbudo iz pisatelja vedno potegne najboljše. Maxwell je eden od njih.'' Poleg svojega dela za The New Yorker je Maxwell napisal šest romanov, tri zbirke kratkih zgodb in spomine, ki so izšli leta 1971 pod naslovom Predniki (Ancestors).

Tin Hat Trio navdušuje

07. 02. 2000 13.33

Z nenavadno mešanico evropske folklore, latinskoameriškega tanga in ameriškega jazza trenutno navdušuje Tin Hat Trio Amerika. Njihov prvi album Memory Is An Elephant je ''glas drugačne mlade Amerike,'' je zapisal ugleden časnik The New Yorker. Album zveni v stilu mojstra tanga Astorja Piazolle, jazzista Theloniousa Monga ter klasičnih zvokov a la Igor Stravinsky, hkrati pa tako zelo samosvoje. Takšne mešanice doslej ni bilo slišati - še bolje - pravo veselje jo je poslušati, je o stilu trojice iz San Francisca zapisal New York Daily News. Toma Waitsa so trije glasbeniki z violino, akustično kitaro in kromatično harmoniko tako zelo navdušili, da namerava z njimi brezpogojno posneti album.

Ted Turner za ameriškega predsednika

18. 11. 1998 08.00

Medijski mogotec in ustanovitelj televizijske mreže CNN Ted Turner je nedavno izjavil, da resno razmišlja, da bi kandidiral za ameriškega predsednika, kljub nasprotovanju svoje soproge, znane igralke Jane Fonda. Ameriška revija The New Yorker je dodala, da igralka Turnerjevi odločitvi najbrž le ni tako nenaklonjena, saj navaja njene besede, da ''kamorkoli bo šel Ted, bo šla tudi ona.'' Kakšen predsednik bi Ted Turner lahko bil, pa lahko razberemo iz njegove izjave, da imajo Združene države Amerike jedrsko orožje zato, da bi se branile pred ''stradajočimi množicami tretjega sveta,'' ki bodo prišle iz Mehike in Saudove Arabije in ''začele trkati na ameriška vrata''.

Richard Butler poslal pismo Varnostnemu svetu ZN

03. 11. 1998 08.38

Vodja posebne skupine inšpektorjev za nadzor razoroževanja Iraka Richard Butler je v pismu, ki ga je sinoči poslal Varnostnemu svetu ZN, zapisal, da njegova komisija ne more zagotoviti, da bo Irak spoštoval zagotovila, da ne bo nadaljeval oziroma vnovič začel ''prepovedanih dejavnosti''. Poudaril je, da je posledica odločitve Bagdada za prekinitev sodelovanja popolna ustavitev dejavnosti komisije. Kljub temu se je Butler odločil, da bo vse osebje za zdaj ostalo v Iraku, da bi lahko hitro nadaljevali delo, če bi si Bagdad premislil glede svoje odločitve, kot to zahteva Varnostni svet. Tiskovni predstavnik ZN pa je v ponedeljek zanikal, da bi generalni sekretar Svetovne organizacije Kofi Annan iraškemu voditelju Sadamu Huseinu tajno obljubil, da bodo inšpekcije v predsedniških palačah omejene na štiri mesece. To je za tednik New Yorker sicer zatrdil nekdanji član komisije za nadzor razoroževanja Iraka Scott Ritter, ki je avgusta protestno izstopil iz komisije.

Umrla je Dominique Aury, avtorica Zgodbe o O

02. 05. 1998 09.40

Francoski dnevniki so v današnjih izdajah objavili novico, da je v noči na 27. april umrla Dominique Aury, prevajalka in vplivna francoska urednica ter desetletja "skrivnostna" avtorica erotične uspešnice Zgodba o O. Dominique Aury je umrla v 90. letu starosti v pariškem predmestju. Erotični roman Zgodbo o O je objavila leta 1954 pod psevdonimom Pauline Reage, svoje avtorstvo pa je priznala šele leta 1994 v pogovoru za ameriško revijo New Yorker. Zgodba o O je bila v Franciji in drugod v času objave prepovedana, prevedli pa so jo v 20 državah in prodali v milijonih izvodov. V zgodbi Auryjeva opisuje sadomazohistični odnos mlade ženske, ki se ljubimcu pusti ukleniti, bičati in njemu na ljubo pristane na spolne odnose z drugimi moškimi. Dominique Aury je za New Yorker povedala, da je zgodbo napisala kot "ljubezensko pismo" Jeanu Paulhanu, pisatelju in poznavalcu markiza de Sada, v katerega je bila zaljubljena in se je bala, da ga ne bi izgubila.