z besedami
Ugodili pritožbi Mladine
23. 12. 1999 12.20
Zadeva Podobnik proti Mladini je dobila novo, zanimivo nadaljevanje. Višje sodišče v Ljubljani je namreč ugodilo pritožbi Mladine in razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je dalo prav Marjanu Podobniku.
Atlas jezikov pri DZS
13. 12. 1999 17.49
Založništvo literature DZS v teh decembrskih dneh bralcem ponuja tudi Atlas jezikov - s podnaslovom Izvor in razvoj jezikov, ki je v angleškem izvirniku izšel leta 1996, za slovensko izdajo pa ga je prevedl in priredil Andrej Skubic s sodelavci. Iz predgovora profesorice jezikoslovja in komunikologije na Oxfordski univerzi Jean Aitchinson izvemo, da pričujoči atlas na ''pregleden in razumljiv način z besedami in zemljevidi pove, kje govorijo kak jezik ob koncu XX. stoletja''. Ti podatki so po njeni oceni zelo pomembni, saj bodo po nekaterih današnjih ocenah čez sto let po svetu govorili samo še desetino vseh jezikov, ki jih govorijo danes.
Sojenje Kameniku se bliža koncu
08. 12. 1999 20.16
Na Celjskem sodišču se je z zaključnimi besedami tožilstva in obrambe nadaljevalo sojenje Kristjanu Kameniku, obtoženemu štirih umorov v Tekačevem.
Spomenik Martinu Luthru Kingu
04. 12. 1999 10.02
V Washingtonu bodo blizu spomenika Abrahama Lincolna postavili še spomenik črnskemu borcu za človekove pravice Martinu Luthru Kingu, je sporočila mesta komisija za gradnjo.
Podelitev priznanja fondacije Robert
01. 12. 1999 16.03
Direktorica AIDS fondacije Robert Evita Leskovšek je ob današnjem svetovnem dnevu aidsa na slovesni podelitvi izročila mednarodno priznanje, t.i. Strukturo Robert, priljubljenemu kantavtorju Adiju Smolarju. Leskovškova je odločitev komisije o letošnjem nagrajencu podprla z besedami, da sporočila Smolarjevih pesmi opozarjajo tako mlade kot tudi vse ostale ljudi, naj se odločijo za bolj zdrave oblike življenja, obenem pa pri poslušalcu spodbujajo občutek strpnosti in sprejemanja drugačnih človeških usod, kot so droge, aids in nezaposlenost. Nagrajencu je čestitala tudi ljubljanska županja Viktorija Potočnik.
Stranke o obmejnem sporazumu brez dogovora
23. 11. 1999 15.30
Koordinacija parlamentarnih strank tudi na današnji drugi seji ni uskladila stališč glede ratifikacije slovensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju. Ratifikaciji sporazuma nasprotujejo SLS, SDS in SKD, saj po njihovem mnenju prejudicira potek državne meje med Slovenijo in Hrvaško.
Ali obrambno ministrstvo ve, kje poteka meja?
26. 10. 1999 21.25
V aferi Zavrč je, vse tako kaže, prišlo do spektakularnega preobrata. Tudi notranje ministrstvo je namreč potrdilo tezo odvetnika enega od zajetih obveščevalcev, da meja pri Zavrču ne poteka tam, kjer trdi obrambno ministrstvo, ampak bolj proti Hrvaški. Z drugimi besedami: obveščevalca z milijonom mark vrednim vohunskim kombijem morda sploh nista prestopila državne meje.
Atentat v Turčiji
21. 10. 1999 15.00
Danes je v eksploziji avtomobila umrl nekdanji turški minister za kulturo in pomemben akademik Ahmet Taner Kislali. Kislali je umrl kmalu po prihodu v bolnišnico v Ankari.
Vodja Ferrarija Todt ponudil odstop
19. 10. 1999 14.46
''Vso krivdo prevzemam nase. Predsedniku sem povedal, da bom brez ugovarjanja sprejel vsako njegovo odločitev,'' je sinoči v Maranellu dejal vodja Ferrarija Jean Todt. Todt je Luci de Montezemolu po nedeljski diskvalifikaciji bolidov na dirki formule 1 v Maleziji ponudil odstop, a ga je ta zavrnil z besedami, naj se pripravlja na zadnjo dirko sezone konec meseca v Suzuki.
Priprave na končen obračun?
14. 10. 1999 12.31
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je včeraj pokazal najbolj jasno znamenje, da namerava Rusija zasesti celotno ozemlje Čečenije z besedami, da Moskva ne bo končala operacije dokler ne bo uporniška pokrajina pod popolnim nadzorom. Po njegovih besedah bodo ruske vojaške sile izpolnile vse naloge vključno z uničenjem oboroženih in terorističnih skupin v pokrajini. S temi besedami je Sergejev nakazal, da ruske sile načrtujejo prečkanje reke Terek, kjer leži čečensko glavno mesto Grozni in kreniti proti kavkaškemu gorovju, kjer se zadržuje glavnina islamskih upornikov.
Plužiti ali ne?
05. 10. 1999 20.41
Naš najvišji cestni prelaz Vršič je že pobelil sneg in s tem tudi sprožil vprašanje, kako bo letos s pluženjem vršiške ceste. Prav zimsko vzdrževanje te ceste je bilo lani, ko so jo začeli prvič plužiti, predmet vročih razprav o tem, ali je to sploh potrebno oziroma škodljivosti njenega posipanja s soljo.
Anelka ima še vedno rad nogomet
10. 09. 1999 15.38
Francoski nogometni zvezdnik Nicolas Anelka, ki je pred kratkim v britanskem časopisu Evening Standard napovedal slovo od nogometnih igrišč, se je očitno premislil.
Pred 30 leti je na Luni pristal Apollo 11
20. 07. 1999 20.46
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so davi skušali izstreliti vesoljski raketoplan Columbia, vendar izstrelitev ni uspela. Zaradi previsokega nivoja vodika v pogonu so jo odpovedali le šest sekund pred načrtovanim startom. Petčlanska ameriško - francoska posadka ni bila v nevarnosti, ladji pa bi prvič v zgodovini poveljevala ženska. Izstrelitev Columbie je bila sicer načrtovana v počastitev 30-letnice pristanka Apolla 11 na Luni.
Noseča duhovnica
15. 07. 1999 09.05
Dvaintridesetletna pevka Sinead O'Connor je zanosila, potem ko je pred dvema mesecema postala duhovnica. Britanski časopis The Mirror je navedel Sineadinega novega prijatelja, 33-letnega Michaela, z besedami: ''Otrok bo prišel na svet v začetku naslednjega leta in s Sinead sva srečna. Najprej je bilo to za oba presenečenje, zdaj pa se veseliva dogodka.'' Novinar je pevko spoznal maja, ko je poročal iz Lourdesa, kjer je bila posvečena v duhovnico. Posvetil jo je irski škof Michael Cox. Katoliška cerkev je ne priznava za duhovnico. Sinead je po imenovanju v duhovnico želela živeti v celibatu, ampak ta po navedbah Mirrorja ni trajal dolgo. Kot prva irska noseča duhovnica lahko pričakuje naslednjo grajo cerkve. To bo pevkin tretji otrok.
Odkrili 2300 let staro etrusčansko tablo z napisi
06. 07. 1999 15.23
V Toskani so odkrili etruščansko tablo z napisi, ki je po mnenju strokovnjakov s kulturnozgodovinskega vidika zelo pomembna.
Jelcin podaril Clintonu dokumente o Kennedyju
22. 06. 1999 08.15
Ruski predsednik Boris Jelcin je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu ob robu srečanja sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije v Koelnu izročil nenavadno darilo - zbirko dokumentov o predsedniku Johnu F. Kennedyju in njegovi smrti leta 1963. Svetovalec za varnost predsednika Clintona je sporočil, da je Jelcin pred mnogimi leti ruske oblasti pozval, naj pregledajo vso gradivo o Kennedyju in odpravijo odredbo o tajnosti teh dokumentov. Clinton se je Jelcinu zahvalil za prizadevanja z besedami, da sta življenje in smrt predsednika Kennedyja v ZDA deležna velike pozornosti, ameriški državljani pa bodo to novico sprejeli kot pomembno.
Veto DS na spremembe zakona o poslancih
16. 06. 1999 20.33
Državni svet je sprejel veto na spremembe zakona o poslancih. Prejšnji teden so si namreč poslanci uzakonili predčasno upokojevanje - poslanec z dvema mandatoma bi se lahko upokojil že pri 50-ih letih, to pa je v javnosti in med sindikati dvignilo precej prahu. Poslanci morajo zdaj o zakonu ponovno glasovati in zbrati 46 glasov.
Kosovska begunka miss Albanije leta 1999
31. 05. 1999 12.20
Miss Albanije leta 1999 je postala mlada kosovska begunka, 19-letna Venera Mustafa iz Prištine. Naslov najlepše Albanke je osvojila na lepotnem tekmovanju v Tirani, ki se ga je udeležilo 24 lepotic. Venera je bila med tekmovalkami edina kosovska Albanka. Prejšnji mesec se je s skupino kosovskih beguncev zatekla v Makedonijo, nato pa odšla v Albanijo. Svojo zmago je komentirala z besedami: ''To kaže, da držimo skupaj, da smo eno''. Naslov najlepše Albanke, ki ga podeljujejo od leta 1991, je tako letos prvič osvojila Albanka s Kosova.
Letos bo Večernico prejela Janja Vidmar za Princesko z napako
28. 05. 1999 20.37
Žirija za podelitev Večernice, nagrade za najboljše mladinsko literarno delo v preteklem letu, ki je danes zasedala v Mariboru, se je odločila, da podeli Večernico Janji Vidmar za knjigo Princeska z napako. Nagrado bodo podelili novembra na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev z naslovom Oko besede v Murski Soboti.
Papež za ''humanitarni koridor'' za kosovske begunce
04. 04. 1999 15.39
Papež Janez Pavel II. je zahteval vzpostavitev ''humanitarnega koridorja'' na meji s Kosovom, da bi tako pomagali kosovskim beguncem. Med današnjo velikonočno poslanico v Rimu je vlado v Beogradu pozval, naj dopusti vzpostavitev takšnega koridorja. Poglavar rimskokatoliške cerkve je izrecno kritiziral izgone albanskega prebivalstva s Kosova. Kot je dejal, ljudi preganjajo in ''jim zažigajo streho nad glavo''.
Velikonočna poslanica ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta
03. 04. 1999 19.24
''Dragi rojaki, bratje in sestre, svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine duha in srca. S temi besedami velikonočnega bogoslužja izražam najboljše želje za praznik Gospodovega vstajenja,'' je v uvodu velikonočne poslanice nocoj dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Civilne žrtve in velika škoda zaradi napadov zavezništva
27. 03. 1999 20.41
Zračni napadi zveze NATO so v ZR Jugoslaviji povzročili veliko število civilnih žrtev in pomembno materialno škodo, je sporočil jugoslovanski minister za informiranje Milan Komnenić.
Umrl romunski tenorist Dorin Teodorescu
27. 03. 1999 14.12
V bolnišnici v Bukarešti je v petek zaradi možganske kapi v 56. letu starosti umrl slavni romunski tenorist Dorin Teodorescu. ''Teodorescu je bil pionir sodobne romunske opere. Z besedami le s težavo opišem svojo bolečino ob njegovi smrti,'' je dejal mentor umrlega tenorista Tiberiu Simionescu. Teodorescu je leta 1965 diplomiral na glasbenem konservatoriju v Bukarešti in zelo kmalu postal idol romunske operete. Pel je v glavnih vlogah v več sto uprizoritvah oper Straussa in Leharja na različnih odrih po Evropi in v Tel Avivu. Prirejal je tudi koncerte, na katerih je pel arije iz del Mozarta, Puccinija in drugih.
Beograjski nadškof Perko o razmerah v ZRJ
25. 03. 1999 19.38
Beograjski nadškof Franc Perko je v pogovoru za Radio Ognjišče o razmerah v Zvezni republiki Jugoslaviji povedal, da so ljudje precej prestrašeni, čeprav resne nevarnosti za civilno prebivalstvo ni. Izrazil je upanje, da bo le prišlo do sporazuma. Sicer ni hotel spregovoriti o tem, na kateri strani je krivda za nastale razmere, dejal je le, da jo je treba iskati v napačno vodeni politiki.
Delo: Posipanje s pepelom
17. 02. 1999 21.16
V okoliščinah, ko poslanci državnega zbora in sabora tehtajo vsako potezo vodij svojih diplomacij in pogajalskih skupin, si ni mogoče predstavljati bistvenih premikov v urejanju sosedskih odnosov; to sta po srečanju v vili Podrožnik priznala tudi Mate Granič in Boris Frlec z besedami, češ da za to ali ono nimata pogajalskega mandata, piše Peter Potočnik.
Jordanci čakajo na novice o stanju kralja Huseina
06. 02. 1999 10.30
Na tisoče Jordancev se je v petek zvečer zbralo pred bolnišnico v Amanu, kjer umira jordanski kralj Husein. Po podatkih prič so nekateri histerično jokali, drugi pa molili ali nosili slike njihovega kralja.
Sodni proces v Gradcu se je začel s škandalom
02. 02. 1999 10.53
V avstrijskem Gradcu se je danes sodni proces proti domnevnemu izdelovalcu pisemskih bomb Franzu Fuchsu začel s škandalom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Clintonova obramba sesula navedbe obtožnice
21. 01. 1999 08.39
V nadaljevanju sodnega procesa za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona sta njegova zagovornika Gregory Craig in Cherly Mills točko za točko sesula navedbe obtožnice kot posredne in neutemeljene ter zato nezadostne za odstavitev šefa Bele hiše. Craig in Millsova sta razložila, zakaj Clinton ni lagal pod prisego in ni oviral pravice, kot to skušajo dokazati njegovi nasprotniki iz republikanske stranke.
Velika Britanija utegne izvesti predčasni referendum
13. 01. 1999 11.50
Britanska laburistična vlada po uspešnem začetku evra očitno ne izključuje možnosti predčasnega referenduma o pridružitvi skupni evropski denarni uniji.
Leipziški obelisk bitki narodov v Christovi preobleki?
26. 12. 1998 12.05
Združenje prijateljev leipziškega spomenika bitki narodov leta 1813 - ko so avstrijska, pruska, ruska in švedska vojska družno porazile Napoleona - je prosilo ameriškega umetnika Christa, naj ''obleče'' njihov obelisk, piše leipziški časnik Volkszeitung. S tem želijo po besedah predsednika združenja Stephana Seegera opozoriti na pomilovanja vredno stanje spomenika, okrog katerega redno korakajo desničarski skrajneži, in mu vrniti nekdanji blišč. Christov menedžer Wolfgang Volz naj bi po pisanju časnika pokazal zanimanje za naročilo, in sicer z besedami ''nikoli ne reči nikoli''. Umetnik Christo Javacheff je od leta 1986, ko je ''zavil'' prvo stavbo, švicarski muzej, zaslovel še s podobnimi projekti na desetih slavnih zgradbah, med njimi pariškim mostom Pont-Neuf. Pred dvema letoma sta s soprogo Jeanne-Claude s 100.000 kvadratnih metrov veliko 62-tonsko posrebreno ponjavo prekrila berlinski Reichstag, nedavno pa je zavil 178 dreves v švicarskem Riehnu.